Sobotna ekipna tekma je bila preteklost že vsaj pet ur. Planiška velikanka je samevala, saj so skakalci počivali v hotelskih sobah. Bolj nemirna je bila okolica. Čistilna služba je pospravljala nesnago, varnostniki pa so usmerjali še zadnje obiskovalce, ki bi bili sa mi povsem izgubljeni. Bili so tako opiti, da se svojega obstoja niso povsem zavedali. Eden med njimi ni vedel niti tega, da mu je zik ves čas visi iz ust, potem ko se je opote kal ob cesti, ki vodi iz doline pod Poncami.
Planica ni osamljen primer
Podobnih primerkov ljudi, ki so minuli ko nec tedna v Planici in bližnjih krajih pokazali najbolj primitiven človeški obraz, je bilo še na stotine, če ne na tisoče. Da so se lahko približali eni najnižjih točk obnašanja, v ka terem ni manjkalo onesnaževanja, kričanja in polivanja, jim je pomagal alkohol. Najbolj priljubljeno je bilo pivo. Premnoge pollitrske plastenke in prazne steklenice so ležale vsevprek. Pri tem nikakor ne gre zgolj za osamljen slovenski primer. Podobne prizore zna opisati vsak, ki si je skakalne tekme že ogledal kje drugje po Evropi. Hkrati se v Pla nici prostaško niso obnašali le Slovenci. V marsičem so jih prekašali navijači iz Poljske, Norveške, Finske…
Planica je športni praznik, a še večji pivski festival. Ljudje se proti Gorenjski odpravljajo v zgodnjih jutranjih urah. Prve decilitre al koholnih pijač spijejo na avtobusih, vlakih in kombijih. Ko pridejo v Planico, so že precej dobre volje. Iskanje sreče in beg od realnosti nadaljujejo na prizorišču, saj nimajo nobe nih težav z dosedanjo ureditvijo, ki govori o prepovedi alkoholnih pijač znotraj športnih objektov in med športnimi prireditvami. Go stinci so se pod Poncami znašli po svoje, saj so točilne pulte in šotore postavili v neposre dno bližino tribun, nihče pa obiskovalcem ne more preprečiti, da opojnih tekočin ne bi prinesli od doma.
Aleksander Čeferin velik zagovornik, Jani Möderndorfer pa z novelo zakona
Dogajanje v Planici je kronski dokaz, da za kon o prepovedi točenja alkoholnih pijač na športnih prireditvah ne pripomore povsem k osnovnemu cilju, da je treba alkohol odmak niti iz športa. Več preglavic imajo športni klubi, ki dogodke organizirajo na stadionih in v dvoranah, saj alkoholna industrija v za prte športne objekte nima vstopa. Klubi so razmeroma složni pri prizadevanju za to čenje piva na športnih prireditvah, saj raču najo, da bi s tem dodatno zaslužili. Praksa kaže, da se navijači med odmori tekem znaj dejo tako, da zapustijo prizorišče in si v bliži ni stadiona ali dvorane privoščijo pivo. Ano malije se dogajajo predvsem v prostorih VIP, kjer točijo alkohol, čeprav bi morala prepo ved veljati za vse obiskovalce športnih prire ditev. Med največjimi zagovorniki spremem be v zakonodaji je odvetnik in predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Če ferin, v zadnjih dneh pa se je v javnosti raz vnela debata o smiselnosti omilitve prepove di prodaje alkohola na športnih prireditvah.
Diskusija se bo zdaj preselila v državni zbor, saj vodja poslanske skupine Zavezništva Alenke Bratušek in predsednik košarkarjev Uniona Olimpije Jani Möderndorfer pripra vlja novelo zakona, po kateri bi alkohol na športnih dogodkih vnovič legalizirali. Möder ndorfer je opozoril na nesorazmerje z drugi mi ukrepi, saj alkoholna prepoved velja zgolj za športne prireditve, omenil pa je povečanje črnega trga na tem področju. Praksa v tujini je različna. Navijači v Angliji denimo nimajo vstopa na tekmo, če jih zasačijo pod vplivom alkohola. Na nogometnih stadionih v Španiji piva ne prodajajo, medtem ko tovrstnih ukrepov ne poznajo v Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem... V Združenih državah Amerike je alkohol prav tako dostopen na vseh športnih prireditvah, a navijače ob morebitnih izgre dih čakajo sankcije – prepoved obiska tekem, zaporna kazen ali opravljanje družbeno ko ristnega dela.
V Sloveniji je alkohol preveč dostopen
Ker je alkohol kočljivo družbeno področje, je veliko vprašanje, ali bo politika dovolj složna pri podpori sprememb v zakonodaji. Ne gre prezreti, da je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc zavzela jasno stališče in dejala, da ni primerno povezovati športa z alkoho lom. Ni nepomembno, da je bila državna blagajna zaradi alkohola v letu 2011 obre menjena za kar 242 milijonov evrov, kar je po izračunih Nacionalnega inštituta za javno zdravje dvakrat več, kolikor znašajo trošari ne na alkohol. Svetovna zdravstvena organi zacija je Slovenijo že pred časom opozorila, da je alkohol pri nas cenovno preveč dosto pen, zato so predlagali uvedbo licenciranja za prodajo alkoholnih pijač.
Nekatere nevladne organizacije ostro nas protujejo spremembam zakona in predlaga jo strožje ukrepe na področju športa. Ena od raziskav, ki so jo opravili pri Mladinski zvezi Brez izgovora, kaže na visoko, kar 92-odstot no dostopnost alkohola med šestnajst- in se demnajstletniki. »Gre za sporočilnost. Če bi sprejeli ta zakon, bi mladim sporočili, da gresta šport in alkohol z roko v roki,« pravi predstavnik zveze Tomaž Gorenc, medtem ko je Lars Møller iz Svetovne zdravstvene organizacije opozo ril, da Slovenija ni restriktivna država na področju al koholne politike, zlasti ne z dostopno stjo do alkohola. »Glede omejevanja pitja in popivanja na javnih površinah je Slovenija v primerja vi z drugimi evropskimi deželami šibka. Na povedi, da bi takšno politiko še sprostila, ni so spodbudne. Športni dogodki bi morali biti popolnoma brez alkohola, saj to občutno zmanjša tveganja za razne oblike nasilja,« je razložil Møller. Dodajmo, da so na nizozem skem inštitutu za alkoholno politiko izraču nali, da ima alkoholna industrija, ki sponzo rira športne klube in športne prireditve, do kazano negativen učinek na pivsko obnaša nje zlasti mladih.
Levovnik: Poceniti nealkoholne pijače
Dolgoletni športni delavec Tomo Levovnik je prepričan, da prepoved alkohola na špor tnih prireditvah ne bi zmanjšala težav z al koholom v družbi. »Alkohol in zdravje tudi ne gresta skupaj, a imamo v kliničnem cen tru vseeno lokal, kjer se lahko dobi alkohol ne pijače. Podobno so rekli, da na bencin skih črpalkah ne smejo prodajati alkohola po deveti uri zvečer, a ne vem, ali je zaradi tega kaj manj alkoholiziranih voznikov na cesti in manj prometnih nesreč. Kljub temu sem absolutno proti, da bi športniki promo virali alkoholne pijače. Dobro bi tudi bilo, če bi na športnih prireditvah najprej pocenili brezalkoholne pijače, da bi bile primerno dostopne za otroke in mladino,« pravi.
Zagovorniki sprememb, da bi bile al koholne pijače dostopne na športnih prire ditvah, v ospredje postavljajo večji dobiček za športne klube in društva, a pri tem ne gre za tako enostavno enačbo. »Bojim se, da alkohol v nobenem primeru ne bo rešil slo venskega športa po finančni plati. Tukaj je tudi velika past, če vzamemo na primer mesto Ljubljana. Vsi objekti v športnih dvo ranah so namreč v lasti Mestne občine Lju bljane, kar velja tudi za gostinske lokale. Od te dejavnosti bi po trenutni ureditvi imeli korist le objekti in ne društva,« je razložil Levovnik. »Drug primer so smučarske, ska kalne in biatlonske tekme, ki imajo doda ten zaslužek z alkoholom, a le tam, kjer gre za velike, množične prireditve,« dodaja. Do sedanje obnašanje na športnih prireditvah kaže, da si ljudje želijo večjo dostopnost al koholnih pijač. »Pozabljamo, da so športne prireditve dogodek, kjer ljudje preživljajo prosti čas. Če bo nekdo spil pivo na tribu nah, to ni negativen vpliv za otroke,« raz mišlja Tomo Levovnik.
A po vseh izrečenih besedah in nizanju ar gumentov se zdi, da je človeška opitost z al koholom bolj povezana z njegovo željo po takšnem početju kot pa z dostopnostjo al koholnih pijač. Pri zmanjševanju uporabe al kohola in z njim povezanih nesrečah je treba predvsem spreminjati družbene navade. To da dokler bo največji junak med mladostniki tisti, ki se mu uspe prvemu napiti, bo težko drugače. Takšnega »junaštva« pa se otroci navadijo pri odraslih.