Trije presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka in v dveh primerih tudi predrakavih sprememb so rešili na tisoče življenj. Gre za enega redkih smiselnih in uspešnih ukrepov v zdravstvu v zadnjih letih. A če sta Svit za raka črevesja in danke ter Zora za raka materničnega vratu že dolgo na voljo povsod po Sloveniji, je državni presejalni program za raka dojk Dora še na voljo le v osrednji Sloveniji in na mariborskem koncu.
Širitev z zamudo in nekoliko drugače
V Dori so lani odkrili 230 rakov, od tega dobro tretjino manjših od centimetra. Program, ki bi glede na napovedi ob začetku delovanja moral biti ženskam ne glede na regijo dostopen že do leta 2010, bi se lahko po vsej Sloveniji razširil nekje do konca leta 2017, pričakuje generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec. V krajih, kjer Dora še ni na voljo, sicer že deluje tako imenovano oportunistično presejanje za raka dojke, toda Dora prinaša višjo kakovost in s tem boljše rezultate. Pred časom so v Dori sicer načrtovali, da bo po Sloveniji vozilo tudi do šest mobilnih mamografskih enot, a se bodo nakupom dodatnih »mamomobilov« verjetno odpovedali.
»V večini regionalnih bolnišnic je že na voljo primerna oprema. Racionalno je, da so aparature izkoriščene. Nesmiselno bi bilo, da bi poleg obstoječih aparatov kupovali še nove mamomobile,« je ključni razlog za spremembo pojasnila Gobčeva. Obstoječi mobilni enoti bodo sicer obdržali in z njima pokrivali kraje, ki so od bolnišnic bolj oddaljeni. Na Onkološkem inštitutu so nam pojasnili, da se bodo načrti o širitvi Dore verjetno razjasnili v prihodnjih mesecih. Dora je imela lani sicer zavidljivo, 79-odstotno odzivnost vabljenih žensk, vendar pa za zdaj pokriva le 38 odstotkov žensk primerne starosti (ciljne populacije).
Jemanje brisov vse bolj dopolnjujejo testi za HPV
Presejalni program Zora je z zgodnjim odkrivanjem predrakavih sprememb bistveno zmanjšal pogostost raka materničnega vratu. Če je leta 2003 po podatkih registra raka zbolelo 211 žensk, jih je desetletje kasneje le še 122. Odzivnost v programu je trenutno sicer okoli 70-odstotna. Čeprav so z njo razmeroma zadovoljni (želijo si sicer večjo odzivnost žensk med 50. in 64. letom), pa bi se radi približali tudi ženskam, ki se na vabila ne odzivajo. V celjski in mariborski regiji so jim na dom začeli pošiljati teste za ugotavljanje okužb z virusi HPV, ki so povzročitelji raka materničnega vratu.
V tujini se je to izkazalo za obetaven pristop, je pojasnila vodja programskega sveta Zore prof. dr. Maja Primic Žakelj; če se bo novost izkazala na celjskem in mariborskem koncu, pa bi jo lahko v prihodnjih letih razširili tudi na vso Slovenijo. Testiranje na okužbo s HPV sicer že uporabljajo pri ženskah s patološkimi brisi, a v Zori ugotavljajo, da se nekateri ginekologi za to možnost odločajo preredko. »Če je test negativen, ženske ni treba tako natančno spremljati, kot jo je bilo treba prej, in se lahko vrne v redni presejalni krog. V okviru Dore smo napisali natančna navodila, kdaj to uporabiti. A očitno nekateri ginekologi temu testu še ne zaupajo dovolj. To pomeni prepogosto ponavljanje brisov, ki je za žensko obremenjujoče,« ugotavlja Primic-Žakljeva.
Pomagali več kot 2000 bolnikom
Tudi program Svit je pri mnogih ljudeh preprečil, da bi se rak debelega črevesa in danke sploh razvil, a ga pesti nižja odzivnost. Lani se je na vabilo odzvalo le slabih 57 odstotkov vabljenih. Raka, ki so ga lahko na ta račun začeli zdraviti bolj zgodaj, so odkrili pri 159 ljudeh, 1887 pa jih je imelo predrakave spremembe, ki se zaradi pravočasnega odstranjevanja ne bodo razvile v raka. Z višjo odzivnostjo – ciljajo na vsaj 70-odstotno – bi lahko rešili še več življenj, je opozorila vodja programa Jožica Maučec Zakotnik. V programu ocenjujejo, da bi lahko z osebnim pristopom pri izboljševanju odzivnosti pomagali družinski zdravniki. Po oceni Maučec-Zakotnikove bi bila smiselna finančna stimulacija za zdravnike, ki bi se posebej zavzeli za svoje bolnike in s tem pomagali preprečiti bolezen pri mnogih. Nekoliko več ljudi kot doslej pa bodo zajeli že z zviševanjem zgornje starostne meje za vključitev v program s sedanjih 69 na 74 let.
