Zaradi velikega zanimanja v tujini bodo letos proizvodnjo povečali za 20 odstotkov. Po besedah direktorja 35-članske zadruge Jožeta Žgurja naj bi bilo jeseni za prodajo pripravljenih nekaj več kot dva milijona cepljenk. »Naročila iz tujine se zadnja leta povečujejo, medtem ko prodaja doma stagnira. Obnova vinogradov se je skoraj zaustavila. Največ cepljenk izvozimo v Francijo, in sicer kar 600.000. Na drugem mestu je Italija, kjer je zadnja leta veliko zanimanje za rebulo, ki jo uporabljajo za penine,« je zadovoljen direktor. Razen v Francijo iz Vrhpolja cepljenke največ izvažajo v Avstrijo, na Madžarsko in Italijo ter v Srbijo in na Hrvaško.
Trsničarstvo se pobira iz krize
»Med kupci je največ zanimanja za sauvignon, chardonnay, cabernet in merlot, na domačem trgu pa še za refošk in malvazijo ter za avtohtoni vipavski trti pinelo in zelen. Za Francoze pripravljamo tudi posebne sorte iz njihovih cepičev in podlag. Imamo dovolj znanja in izkušenj, da lahko ustrežemo vsakemu naročilu,« dodaja Žgur.
Za cepljenko je treba odšteti z davkom 1,48 evra. V veleprodaji so cene za 25 do 30 odstotkov nižje. Francozi za cepljenko plačajo 90 centov. Lanski izpad proizvodnje cepljenk je najbolj prizadel refošk, ki je v glavnem namenjen slovenskemu in v manjši meri hrvaškemu trgu. Slabši pridelek kot običajno so imeli tudi drugje po Evropi.
»Trsničarstvo je bilo v letih 2005 do 2010 v veliki krizi, saj se je povpraševanje zmanjšalo za polovico, zato je za toliko padla tudi naša proizvodnja. Po letu 2010 je začela ponovno naraščati. Skupaj s še tremi vipavskimi trsničarji obvladujemo več kot polovico slovenske proizvodnje,« še pove Jože Žgur.
Draga obnova vinogradov
V primorski vinorodni deželi je vinska trta na 6500 hektarov površin. Letno bi morali zaradi enostavne reprodukcije obnoviti 215 hektarov vinogradov, vendar teh številk ne dosegajo. V letih 2012 in 2013 so obnovili okoli 150, lani pa le dobrih 100 hektarov površin. Kot je povedala Mojca Mavrič Štrukelj s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica, je za letos napovedanih 150 hektarov obnove. Vprašanje je, če bodo načrte uresničili. »Obnavljajo predvsem tisti, ki dobro prodajajo vino. Za hektar novega vinograda je treba odšteti 30 do 40 tisoč evrov, kar je za mnoge preveč,« pravi Štrukljeva in doda, »za hektar velik vinograd je potrebnih 4000 do 5000 cepljenk. Stroški materiala stalno naraščajo, medtem ko cene vina ostajajo nespremenjene.«