Dobre štiri mesece po razkritju afere Luxleaks je evropska komisija uresničila svojo napoved in predstavila zakonski predlog za avtomatsko izmenjavo podatkov o davčnih modelih med državami članicami. S pozivom k večji preglednosti poskuša Junckerjeva komisija odgovoriti na številne kritike, ki so se na kneževino Luksemburg zgrnile po objavi podatkov Mednarodnega konzorcija raziskovalnih novinarjev (ICIJ). Ti razkrivajo, kako je kneževina z več kot 340 multinacionalkami in podjetji sklepala ugodne davčne dogovore.
Davčna suverenost otežuje delo
Države članice bi morale po novem predlogu vzpostaviti bolj primerljive davčne modele, tako da druga drugi z ugodnimi davčnimi dogovori ne bi odžirale proračunskih prihodkov. Poslej bi se medsebojno obveščale o davčnih dogovorih z multinacionalkami – vsake tri mesece naj bi sestavljale poročila in si jih izmenjevale. Razkriti bi morale tudi vse davčne dogovore z multinacionalkami v zadnjih desetih letih, a le, če so ti še vedno veljavni.
»Čas je, da vnovič vzpostavimo davčno pravičnost,« je ob predstavitvi predloga dejal komisar za gospodarske zadeve Pierre Moscovici in pristavil, da bo s tem toleranca izogibanja plačil davkov multinacionalk ničelna. Predlog evropske komisije ni revolucionaren. Že po več desetletij obstoječem določilu bi si lahko države članice te podatke izmenjevale, a na prostovoljni osnovi. Tega niso počele, ker so poleg Luksemburga podobne prakse ugodnih davčnih dogovorov oziroma davčnih oaz multinacionalkam ponujale tudi Irska, Nizozemska in Belgija. Več kot predloga, da bi države članice te podatke izmenjevale avtomatsko, evropska komisija ne more podati niti zdaj. Davčna politika je namreč še vedno suverena pristojnost držav članic in številne so v preteklosti povsem legalno s posebej prikrojenimi davčnimi politikami k investicijam na svojih tleh privabljale tuja podjetja.
V nevladni organizaciji Transparency International evropsko komisijo pozivajo, naj gre še korak dlje. Za resnično pregledno delovanje multinacionalk predlagajo sprejetje podobne regulative, kot že velja za podjetja v naftnem, plinskem, rudarskem, gozdarskem in bančnem sektorju. Podjetja bi tako v vsaki državi članici morala popolnoma razkriti letni promet, plačane davke in dajatve. Skupaj s podatki, kje te multinacionalke in njihova povezana podjetja dejansko delujejo, bi državljani EU dobili zares celovit vpogled na vpliv multinacionalk v njihovih državah, opozarjajo v Transparency International. Evropska komisija naj bi te predloge upoštevala, a šele v drugem svežnju ukrepov boja proti davčnim oazam.
Juncker potrebuje soglasje članic
Evropska komisija si želi, da bi avtomatska izmenjava davčnih podatkov začela veljati že januarja prihodnje leto. A še prej bodo zaradi posega na suvereno nacionalno področje davčne politike morale predlog soglasno podpreti države članice. Čeprav je evropska komisija s predlagano zakonsko iniciativo uresničila svoje obljube, to še ne pomeni, da so s tem afera Luxleaks in podobni načini sklepanja ugodnih davčnih dogovorov Irske, Belgije in Nizozemske odpravljeni.
Davčne dogovore Luksemburga, kjer je bil aktualni šef komisije Juncker skoraj dvajset let finančni minister in premier, preiskuje komisarka za konkurenco Margrethe Vestager. Preiskave se bo, sicer z omejenimi pristojnostmi, lotil tudi evropski parlament. Velika koalicija Evropske ljudske stranke, socialistov in liberalcev je namreč preprečila oblikovanje preiskovalne komisije s širokimi pooblastili, ki bi imela dostop tudi do nacionalnih davčnih dokumentov.
