Le še dve tekmi sta ostali do konca sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju. Najpomembnejše s slovenskega vidika je, da bo Tina Maze do zadnjega v igri za osvojitev velikega kristalnega globusa. Na »meribelski tržnici« je v teh dneh zelo pestro. Trenerji si iščejo nove zaposlitve ali se trudijo obdržati stare. Informacije iz njihovih ust so zelo skope. Nekateri imajo v žepu več ponudb, o njih neradi govorijo. Med reprezentancami, med katerimi je najbolj vroče, je tudi slovenska. V Meribelu se je mogoče na vsakem koraku prepričati, da je Andrea Massi človek, s katerim bi šli vsi radi na kavo, si z njim izmenjavali mnenja.
Da je Andrea Massi prvi na seznamu želja SZS v podobi predsednika Enza Smrekarja in direktorja Jurija Žureja, da postane glavni trener v slovenski smučariji, je znano nekaj časa. Z ekipo Tine Maze si je ustvaril spoštljiv ugled, ki mu ga v teh časih nihče ne upa na glas oporekati. Še pred kratkim je bilo povsem drugače, saj Italijan v slovenski stroki ni užival spoštovanja. Nasprotno, bil je deležen številnih kritik.
Massi pohvalil Dvornika
Andrea Massi včeraj ni zgolj diskretno spremljal ekipne tekme. Po porazu Slovenije proti Italiji v prvem krogu je dal jasno vedeti, da se ne strinja z izborom reprezentance. Predvsem na ženski strani, ki sta jo sestavljali Ilka Štuhec in Ana Drev. Hkrati je javno pohvalil Aljaža Dvornika, za katerega je dejal, da je uprizoril nastop, kakršnega mora vsak smučar, ki nosi reprezentančni dres. Mladi samotar iz Slovenj Gradca z zasebno ekipo, ki jo na trenerskem mestu vodi Cene Jovan, je v veličastnem slogu ugnal uveljavljenega Roberta Nanija.
Nihče ne dvomi, da bo Massi, če bo postal glavni trener reprezentance, deloval po svojih načelih. Postavil bo ekipo, ki ji zaupa, pri tem pa se bržčas ne bo oziral na poznanstva. Če bo menil, da se je pri kom uštel, bo iskal menjave in izboljšave. Po naših informacijah ima Massi tudi podporo nekaterih sponzorjev. Ti si želijo, da bi Slovenija več vlagala v mlajše kategorije in se nekoč na svetovni ravni predstavila z dobrimi, ne pa (pod)povprečnimi rezultati. Kakšno podporo bi imel Massi pri slovenskih klubih, ki bodo v začetku aprila izbirali predsednika zbora in odbora, je druga zgodba. Zelo pomembno bi bilo, da bi se novi predsednik zbora držal bolj v ozadju, ne pa da bi imel status enega vodilnih v slovenski smučariji. Pa naj bo to Grega Benedik, Stojan Puhalj ali Jože Gazvoda, ki so imena, ki so za zdaj največkrat omenjena v javnosti.
Ažnoh podpira Massija, če bo z njim ali ne
V Meribelu smo se dobili na kavi z Rastom Ažnohom, glavnim trenerjem ženske reprezentance. Korošec, ki živi v Mariboru, se lahko v tej sezoni pohvali z nekaterimi rezultatskimi napredki, ki niso povzročili kakšne evforije. Ažnoh je človek, ki je leta 2002 v slovensko smučanje pripeljal Massija, s katerim vrsto let dobro sodeluje. »Massi je človek dejstev in prakse. Je dober poznavalec trenutnega stanja. Ima izkušnje s šampionko. Dokazal je, da so njegovi prijemi drugačni, da jih določeni trenerji niso vajeni. Če bo Massi pripravljen zagrabiti delovno mesto glavnega trenerja slovenske reprezentance, bo to zanesljivo storil brezkompromisno. Ali me vidi v njegovi zgodbi ali ne, ne vem. Lahko pa povem, da ga bom podprl v vsakem primeru. Vedno sva imela dober odnos in verjamem, da ga bova imela še naprej ne glede na to, ali bodo najine poti skupne,« pravi Rasto Ažnoh. »Glede na to, da sem eden redkih trenerjev, ki še imam pogodbo s smučarsko zvezo, mislim, da vodstvo računa name v prihodnosti. Pri tem sicer nimam nobenega zagotovila. Ne smemo zamuditi s sestavo trenerske ekipe za prihodnjo sezono. Vsak dan je zelo pomemben. Ne glede na to, kdo bo predsednik zbora in odbora ter vodja panoge.«
»Res sem v svoji preteklosti na funkcijah, ki sem jih imel v slovenskem smučanju, večkrat na glas opozarjal na težave. Zdaj sem nekoliko previdnejši. Poleg tega zdaj ni pravi čas, da iščemo napake, temveč je treba storiti vse, da se poišče rešitve. Kot glavni ženski trener lahko rečem, da sem v tej sezoni med trenerji držal pozitivno energijo, kar mi ni v celoti uspelo pri tekmovalkah. Pri njih je težje zahtevati nekaj, če čutijo, da stvari ne tečejo, kot bi morale. Težko jim vlivaš samozavest,« se je Ažnoh najprej ozrl nazaj, potem pa še naprej. »S tekmeci z obstoječim stanjem organiziranosti slovenskega alpskega smučanja nismo primerljivi. V svetovnem merilu so ekipe z veliko začetnico, ki imajo ogromno tekmovalcev, spremstva, trenerjev. Med njimi so reprezentance, ki ne dosegajo bistveno boljših rezultatov kot Slovenija. Naj za primer navedem francosko žensko ekipo, s katero veliko sodelujemo na smukaških treningih. Nikoli nisem poizvedoval, kakšen proračun imajo naši tekmeci, a se lahko na terenih prepričam, da v alpsko smučanje vlagajo precej več kot mi. Ne spuščam se v podrobnosti, kdo denimo plačuje italijanske trenerje, a jih je definitivno na terenu precej več kot Slovencev. Poleg tega si tekmovalci ne plačujejo sami hotelov in tudi hrane ne, če hočete. Tudi Madžari in Slovaki navzven kažejo dobro organiziranost, pa čeprav še zdaleč nimajo takšne alpske smučarske tradicije kot Slovenija.«
Ažnoh je opozoril tudi na kruto realnost časa, v katerem živimo. »Tudi v našem športu se vse vrti okoli denarja. Če želiš politi progo v ZDA, moraš plačati 10.000 dolarjev. Stroški so ogromni že na nižjem nivoju. Če želiš dosegati dobre ali vrhunske rezultate, moraš imeti dobre razmere za delo. Pri tenisu denimo ne moreš vse leto trenirati na betonu, potem pa na peščeni podlagi pričakovati vrhunskih rezultatov. Dosegel jih boš lahko le v primeru, če boš na takšni podlagi dejansko treniral. Američani so denimo v Meribelu zakupili progo in na njej trenirali deset dni pred finalom. Ne vem, koliko so za to plačali, a so definitivno imeli vrhunske pogoje, na podlagi katerih dosegajo vrhunske rezultate. Letos nam je šla na roko Kranjska Gora. Imeli smo tudi nekaj sreče, saj so njihove priprave proge za tekmi svetovnega pokala sovpadale s tekmami v Mariboru. Trdim, da bi moralo imeti slovensko smučanje nekje polite proge za trening. Vadbeni dan v Alti Badii je drag in ga je treba plačati. Veliko ceneje je vse skupaj na domačem terenu.«
Andrea Massi se vsega tega zelo dobro zaveda.