Kako kompleksna je problematika zlorab tako imenovanih novih psihoaktivnih substanc, je mogoče nazorno razbrati iz dilem, kaj storiti s ketaminom, zdravilom, ki so ga v Evropi začeli zlorabljati za omamljanje.

»Trenutno potekajo pogovori, ali ketamin uvrstiti na seznam prepovedanih substanc. Dolgo so ga namreč po vsem svetu uporabljali kot anestetik, danes ga za to uporabljajo le še v Afriki. V Evropi ga zlorabljajo kot drogo, toda če ga dodamo na seznam prepovedanih substanc, praktično 'ubijemo' anestezijo v Afriki. Zato po vsej verjetnosti še ne bo končal na seznamu,« meni predstavnik evropskega centra za spremljanje drog (EMCDDA) Alexis Goosdeel.

Zloraba zdravil je sicer le vrh ledene gore. Pojavljajo se tudi droge, ki jih povsem uradno, prek spletnih strani, prodajajo kot soli, gnojila, čistila... V posebni kategoriji so še psihoaktivne snovi, ki se na trgu znajdejo pod pretvezo kemikalij za raziskovalne namene ali kot dodatki k prehrani. V laboratorijih nastajajo vedno nove spojine z učinki, podobnimi že znanim. To so dejansko legalne droge, vse dokler jih oblasti ne zaznajo in uvrstijo na sezname prepovedanih. Zdravju so seveda enako škodljive. Lani so v Evropi prvič zaznali več kot sto novih drog, krivulja porasta pa je eksponentno naraščajoča.

Po ekstaziju mefedron, po njem »sladoled«

Čistost novih drog je v zadnjih letih narasla za 96 odstotkov, hkrati pa so se v povprečju pocenile za petino, tako da so vse dostopnejše. Zaradi svojih lastnosti so nekatere tudi izjemno priročne za tihotapljene. Če je za 10.000 odmerkov najslavnejše sintetične droge MDMA (ekstazi) potrebnih 750 gramov, je za 10.000 odmerkov izjemno močnega sintetičnega opiata carfentanila potrebnih zgolj 0,1 grama te snovi.

Ko so v slovenskem združenju DrogArt lani septembra končali enoletno raziskavo o prisotnosti novih drog v Sloveniji, so ugotovili, da jih uporabljajo predvsem mladi. Kot razlaga vodja DrogArta Mina Paš, se je konec prejšnjega desetletja močno povečala uporaba mefedrona, nove droge, ki je nadomestila ekstazi. Do poletja 2011 ni bil prepovedan in ga je bilo mogoče kupiti tudi prek spleta, kljub temu pa so ga slovenski uporabniki raje kupovali pri uličnih preprodajalcih, ki se jim ob preprodaji niti ni bilo treba bati policistov. Po prepovedi ga je nadomestila nova (spet povsem legalna) različica klubske droge 3-MMC. Evforični stimulans z uličnim imenom sladoled je postal izjemno priljubljen, po prepovedi jeseni 2012 pa ni delil usode mefedrona. Prisoten je v enaki meri kot pred prepovedjo.

Zloraba droge za zlorabe žrtev

Sodelavci DrogArta so v raziskavi ugotovili, da so se z novimi drogami spremenile tudi navade uživalcev. Vedno večji pomen ima »after party«, najbrž tudi zaradi »sladoleda«, ki pri uživalcih sproža občutke varnosti. »Sama se vedno sprašujem o vzrokih, zaradi katerih se v nekem obdobju več posega po določenih drogah. Glede na to, da 3-MMC daje občutek varnosti in sprejetosti, to govori tudi o današnjih družbenih razmerah,« razmišlja Paševa.

Večji del uživalcev 3-MMC se zateka k tako imenovanemu binge uživanju večjih količin po deset in več ur skupaj. Klasična zabava se tako začne v petek zvečer s kombinacijo alkohola in »sladoleda« nekje na odprtem, se nadaljuje v klubu, poudarek pa je na »after partyju«, ki se s 3-MMC nadaljuje pri nekom doma še vso soboto, včasih celo do nedelje. Pri združenju DrogArt opažajo, da je v Sloveniji še vedno najbolj razširjeno rekreacijsko oziroma občasno uživanje ob koncu tedna.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se med uporabniki pojavljajo tudi druge nove psihoaktivne snovi. Lani so zaznali 38 novih sumljivih substanc in zabeležili 33 zastrupitev z novimi drogami. Med njimi tudi osem zastrupitev z GBL, novo različico GHB, tako imenovanim »tekočim ekstazijem« oziroma drogo za posilstvo, pojasnjuje Andreja Drev. V nekaterih evropskih državah je GBL na voljo v prosti prodaji – kot močno čistilo oziroma topilo.

Policisti so lani v 16 primerih spolne zlorabe posumili na tekoči ekstazi, vendar je prisotnost običajno težko potrditi z gotovostjo, saj njegove sledi hitro izginejo iz telesa. To pa še ne pomeni, da je po dokaznem standardu ta droga nedokazljiva, kar potrjuje tudi znana (predlanska) sodba borovniškemu paru. V njej se je sodišče oprlo na pričevanje žrtve spolne zlorabe in druge posredne dokaze, ki so potrjevali, da je bilo mlado dekle omamljeno z GHB, čeprav ga v njenem telesu niso našli.

Nevarni »chemsex« in več ozaveščanja

Čeprav na področju drog pomen preventive in ozaveščenosti kot mantro ponavljajo že leta, tabuji še vedno ostajajo. Enega so lani pomagali razbiti v Gali hali na Metelkovi v Ljubljani, kjer so po incidentu z namerno zastrupitvijo obiskovalke z drogo za posilstvo začeli javno opozarjati na problematiko, klubske prostore pa polepili z opozorilnimi letaki s pozivom obiskovalcem, naj imajo svojo pijačo ves čas pod nadzorom. V marsikaterem lokalu si namreč ne želijo priznati, da je ta nevarna droga prisotna tudi pri njih. Andrej Sevšek iz Gale hale je s pozitivnim odzivom zadovoljen: »Ozaveščenost se je povečala, novih primerov nismo zaznali. Veliko se je začelo govoriti o problematiki in ljudje so se začeli odgovorneje obnašati.« Sledili so jim tudi na Metelkovi, predvsem gejevski klub Tiffany, ki tudi sicer redno sodeluje z DrogArtom v preventivnih akcijah.

Takšno sodelovanje je še posebej pomembno, saj je nov »globalni trend« med gejevsko populacijo tako imenovani chemsex. Dvo- ali večdnevno uživanje droge (predvsem različnih stimulansov, tudi GBL), ki ga spremlja menjavanje več spolnih partnerjev, v DrogArtu opažajo tudi pri nas. Zaradi spolnih odnosov v omamljenem stanju, ki močno povečajo nevarnost okužb s prenosljivimi virusi in boleznimi pa tudi telesnih poškodb, iz Velike Britanije že poročajo o porastu okužb s hepatitisom C med gejevsko populacijo.