»Zakaj so avtomobili v salonih videti lepši kot na cestah? Zaradi tega, ker nimajo tistih grdih tablic,« se je pred časom na enem izmed avtomobilskih salonov pridušal navdušen obiskovalec. In v bistvu mu je težko oporekati – avtomobili, sploh nekateri lepotci, so za tem, ko jim nataknemo registrske tablice, resnično videti manj privlačni, kot da imajo nekakšen tujek. A omenjena tablica je pač povsod obvezna in avtomobila brez nje na cesti ne boste videli – če pa že, njegov lastnik krši zakon.

Sicer pa označevanje avtomobilov z registrskimi tablici poznamo že približno toliko časa kot avtomobile same. Še več, v Franciji so imela nekatera prevozna sredstva registrske tablice še pred prihodom prvih avtomobilov. Najprej, leta 1893, jih je začela uporabljati pariška policija, kasneje pa so jo morala imeti tudi vsa civilna vozila, pri čemer sta na njej poleg številke morala biti zapisana ime in naslov lastnika. Leta 1896 so Francozom z uvedbo tablic sledili Nemci, še dve leti kasneje pa Nizozemci, ki so tudi prvi uvedli državno registrsko tablico – ta je hkrati veljala za vozniško dovoljenje, pri čemer so najprej pri oznakah uporabljali zgolj številke. Do leta 1906, ko so spremenili način označevanja, so prišli do tablice s številko 2001.

Prve so bile precej krhke

Le malce kasneje, na začetku 20. stoletja, so se pojavile tudi prve registrske tablice zunaj Evrope – kakopak v ZDA. A še preden so jih tam začeli izdajati pristojni organi posameznih držav, so za njih morali poskrbeti kar lastniki vozil – ti so jih torej morali izdelati sami, na njih vsem dobro vidno zapisati inicialke svojega imena in priimka ter jih namestiti na zadek avtomobila. Kaj dosti pa ni trajalo niti do prihoda prvih avtomobilskih tablic k nam: prvi avto, ki ga je na Slovensko leta 1898 pripeljal baron Anton Codelli, je sicer še ni imel, tako da je v zgodovinskih knjigah kot leto prve registracije avtomobila v Ljubljani in Sloveniji zapisano leto 1906, ko je registrsko označbo J-1 za svoj avto prejel baron Leopold Lihtenberger. Istega leta je bilo registrirano tudi prvo motorno kolo, leto kasneje pa je bilo v Ljubljani že registriranih osem avtomobilov.

Sicer pa je bila posebnost prvih tablic tudi ta, da so jih večinoma izdelovali iz porcelana, kar je bilo precej nepraktično, saj so bile zaradi tega krhke. Kasneje so pri izdelavi uporabljali karton, usnje, plastiko, baker in celo stisnjena zrna soje, dokler se niso uveljavili materiali, ki jih poznamo še danes. V prvih desetletjih 20. stoletja so se tablice med posameznimi državami in tudi znotraj njih precej razlikovale tako po obliki kot velikosti – no, po slednji se še dandanes, a so v 60. letih prejšnjega stoletja proizvajalci vozil s posameznimi državami sprejeli dogovor, po katerem za vsako državo ali skupine držav velja natančno predpisana velikost. V Sloveniji je ta, tako kot marsikje v Evropi, 520 milimetrov v dolžino in 120 v višino, sicer pa morajo imeti vse tablice držav Evropske unije v modrem polju na levi strani znaka EU (12 zvezdic) in države, medtem ko se druge oznake, črke in številke razlikujejo od države do države.

Na dražbah za več milijonov

V številnih državah je mogoče naročiti tudi personalizirane registrske tablice, na katere njihovi lastniki zapišejo kako sporočilo, rek, besedo, ime in podobno. Že dlje časa so takšne na voljo tudi pri nas, pri čemer so omejene na najmanj tri in največ šest znakov, a se za njih odloča zelo malo lastnikov vozil – takšnih tablic je izmed vseh pri nas namreč le za dober odstotek, verjetno tudi zaradi tega, ker je njihova cena kar sedemkratnik cene običajne tablice in znaša več kot 130 evrov. Precej daljšo tradicijo pa ima tovrstno označevanje v ZDA, o čemer priča že podatek, da je tam skupno samo zaradi neprimernosti vsebine prepovedanih že več kot 10.000 napisov, saj lahko učinkujejo žaljivo.

So pa nekatere registrske tablice z zanimivimi oznakami spisale tudi prav neverjetne zgodbe, saj njihova vrednost dosega vrtoglave zneske. A ko ima kdo v posamezni državi določeno tablico, je ta pač njegova, in če hoče imeti prav tako oznako kdo drug, jo mora odkupiti. Pri tem so posebno dejavni v Angliji, kjer so znani po dražbah nakupov oziroma odkupov avtomobilskih tablic in številk, in na Bližnjem vzhodu, predvsem Združenih arabskih emiratih. Tamkajšnji poslovnež Said Abdul Gafur Kuri je tako že pred leti na dražbi v Abu Dabiju za registrsko tablico s številko 1 odštel neverjetnih 13 milijonov evrov! »Kupil sem jo, ker je številka 1 najboljša številka,« je ob tem povedal Kuri, medtem ko je Abdula Al Manaje, direktor podjetja Emirates Auctions, ki je vodilo dražbo, dodal: »Registrske tablice s številkami 1 do 9 so najdražje, v drugo kategorijo pa spadajo tiste med 10 in 99. Je pa res, da enako vrtoglave številke kot prvih devet dosegajo na primer tiste z dvema enakima števkama, na primer 11, 22, 33 in tako naprej.« Na isti dražbi so tablico s številko 5 prodali za dobrih šest milijonov evrov, s čimer je bila vredna desetkrat več kot avtomobil, na katerega so jo pritrdili. »Toda lastniki bodo te avtomobile zamenjali z novimi, registrske številke pa bodo obdržali do konca življenja,« je še dodal Al Manaje. A da ob teh številkah ne bo preveč zgražanja, dodajmo, da so s prodajo 393 tablic za dobrodelne namene zbrali okrog 50 milijonov evrov. In še ena zanimivost – med najdražje registrske tablice spada angleška z oznako F1, ki je sicer v veljavi že več kot sto let in jo je londonski poslovnež Afzal Kahn na eni izmed dražb pred slabimi desetimi leti kupil za dobrega pol milijona evrov ter jo namestil na svojega bugattija veyrona. No, nekaj let kasneje je za nakup te iste registrske številke menda dobil ponudbo v višini več kot sedem milijonov evrov. In jo – zavrnil!