
Vpliv višine zaletišča na polet
1
Polet z izhodiščnega zaletišča
Osnova za oceno smučarskega skoka je dolžina skoka glede na K-točko (kalkulacijsko oz. kritično točko) skakalnice. Ta se na prenovljeni planiški letalnici nahaja pri 200 metrih.
Pristanek na K-točki tekmovalcu prinese 120 točk, za vsak meter več pa dobi še 1,2 točke (in obratno: za vsak meter manj kot 200 m dobi 1,2 točke manj).
Višina zaletišča vpliva na hitrost, ki jo skakalec doseže na odskočni mizi. Pri višjih zaletiščih skakalec doseže višjo zaletno hitrost, kar mu omogoča, da poleti dlje. Z nižjega zaletišča pa doseže nižjo zaletno hitrost in je zato njegov skok krajši.
Izhodiščna višina se določi glede na vremenske razmere, tako da so poleti še vedno varni.
izhodiščno
zaletišče
K-točka
točkovanje
200 m
120
K-točka
225 m
225 m
+
30
25 m čez K-točko (25 × 1,2)
250 m
150
točk
Za demonstracijo smo izbrali primer, ko skakalec na letalnici bratov Gorišek v Planici v brezvetrju z izhodiščnega zaletišča skoči 225 m in dobi 150 točk.
2
Polet z 1 m višjega zaletišča
+1 m
Zaradi spremembe vremenskih razmer ali napačne ocene članov razsodišča je treba med tekmo včasih spremeniti višino zaletišča.
Pri daljšanju zaletišča se uporabi vetrna izravnava, ki skokom odšteje določeno število točk za vsak meter podaljšave. Na prenovljeni planiški letalnici ta odbitek znaša 8,1 točke.
Pred uvedbo pravila o zaletni in vetrni izravnavi so v takšnem primeru razveljavili tekmovalno serijo in tekmovanje se je začelo znova.
Za vsak meter daljše zaletišče lahko skakalec poleti tudi 9 metrov dlje.
Vpliv zaletne hitrosti je lahko za vsakega tekmovalca (in za vsak njegov skok) drugačen, a smo za poenostavitev in boljšo preglednost za izračun izravnave uporabili povprečje tridesetih najboljših tekmovalcev v svetovnem pokalu za skoke dolžine med 200 in 225 metrov.
200 m
225 m
234 m
250 m
točkovanje
120,0
K-točka
40,8
+
34 m čez K-točko (34 × 1,2)
–
8,1
zaletna izravnava
152,7
točk
3
Polet z 1 m nižjega zaletišča
–1 m
Pri krajšanju zaletišča se uporabi enaka vetrna izravnava kot pri daljšanju, le da se skoku točke prištejejo. Za letalnico bratov Gorišek ta znaša 8,1 točke za vsak meter skrajšave.
Za vsak meter krajše zaletišče lahko skakalec poleti tudi 9 metrov manj.
točkovanje
120,0
K-točka
200 m
216 m
19,2
+
16 m čez K-točko (16 × 1,2)
225 m
8,1
+
zaletna izravnava
250 m
147,3
točk
Vpliv vetra na polet
1
Polet v brezvetrju
Če skakalec na zaletišču poskuša biti čim bolj aerodinamičen, se po odskoku cilj spremeni. Skakalec poskuša pokriti čim večjo površino, da bi ga zrak čim dlje držal v zraku.
točkovanje
200 m
120
K-točka
225 m
225 m
+
30
25 m čez K-točko (25 × 1,2)
250 m
150
točk
2
Polet ob vzgonskem vetru 1 m/s
Za poenostavljen prikaz vetrne izravnave pri točkovanju prikazujemo primere, kjer hitrost vetra izražamo v povprečju.
Za vsak meter na sekundo vzgonskega vetra se skokom odšteje določeno število točk. Na prenovljeni planiški letalnici ta odbitek znaša 14,4 točke.
Hitrost in smer vetra se na tekmah za svetovni pokal v Planici merita z desetimi ultrazvočnimi vetromeri, ki med vsakim skokom opravijo do 200 meritev in zelo natančno izračunajo vpliv vetra na skok.
Morda kontraintuitivno je dejstvo, da veter, ki piha po skakalnici navzgor, ugodno vpliva na dolžino skoka.
Tak veter lahko ob dobrem skoku (povprečje tridesetih najboljših tekmovalcev) polet podaljša tudi za 16 metrov na 1 m/s hitrosti vetra.
1 m/s
200 m
225 m
241 m
250 m
točkovanje
120,0
K-točka
49,2
+
41 m čez K-točko (41 × 1,2)
–
14,4
vetrna izravnava
154,8
točk
3
Polet ob hrbtnem vetru 1 m/s
Kadar piha veter skakalcu v hrbet, je njegova hitrost večja, drugačen pa je tudi kot leta.
Oboje rezultira v občutno krajših skokih, pa tudi pritisk ob pristanku je ob hrbtnem vetru večji.
Hrbtni veter močneje škoduje dolžino skoka, kot pa ji koristi vzgonski veter.
Zato je pribitek točk vetrne izravnave pri hrbtem vetru večji od odbitka pri vzgonskem vetru.
Za letalnico bratov Gorišek ta znaša 17,42 točke za vsak meter na sekundo hrbtnega vetra.
1 m/s
točkovanje
204 m
200 m
120,00
K-točka
225 m
4,80
+
4 m čez K-točko (4 × 1,2)
250 m
–
17,42
vetrna izravnava
142,22
točk
Prispevek smo pripravili s strokovno pomočjo Mirana Tepeša,
namestnika direktorja za smučarske skoke pri FIS.