»Ljudi je treba spoštovati in upoštevati. Vedeti morajo, kaj se dogaja v organizaciji in kaj se bo še dogajalo. V iskanje rešitev v procesu sprememb morajo biti vključeni, saj organizacije ne morete spreminjati brez ljudi! To lahko naredite izključno ob njihovi vključenosti. Ljudje sicer niso a priori proti spremembam, vendar jih večina ni za to, da bi skočila v ledeno vodo, ne da bi imela tehten razlog,« je zelo jasen dr. Bernhard Krusche, ki bo na povabilo Simobila, najboljšega zaposlovalca Zlate niti 2014, uvodni predavatelj na drugi interaktivni konferenci z naslovom S spremembami do lune in naprej.

»Odgovor, zakaj ne maramo sprememb, se skriva v našem razvoju, v evoluciji. Za posebne podvige so imele družbe vedno 'poskusne zajčke', zagnane in nore inovatorje, ki so namesto množice sicer radovednih ljudi, ki bi tudi sami radi preizkusili kaj novega, še neznanega, sprejemali tveganje. Zadržanost do sprememb, predvsem pa sprejemanja tveganja, je torej nekako vrojena v nas, ker raje delujemo po neki utečeni rutini, brez tveganja,« pojasnjuje antropolog in strokovnjak za upravljanje sprememb dr. Krusche.

Pripravljeni na spremembe

»Zato je še posebej za velike organizacije izjemen izziv vodenje sprememb in izgradnja kompetenc pri zaposlenih, da lahko sploh razumejo, kdaj je pravi čas za spremembe in za vpenjanje teh novih, drugačnih pristopov v ustaljene prakse. Če tega ne obvladamo, je lahko tako, kot bi sedli v boben pralnega stroja, v njem pa bi nas povsem nepripravljene premetavalo sem in tja. Na spremembe se torej moramo pripraviti, pri vodenju procesa sprememb pa imajo ključno vlogo vodstvo in kadroviki. Sposobni morajo biti pri sodelavcih izzivati nemir in pridobivati njihovo podporo za spremembe, a nato v organizaciji vnovič vzpostaviti stabilnost. Podjetje namreč ne more uspešno delovati, če je ves čas sredi procesa sprememb.«

Konferenca s predstavitvijo najboljših zlatih praks in iskanjem rešitev za pravo izpeljavo sprememb v podjetjih z moderiranimi vozlišči, ki bo 26. marca popoldne na ljubljanskem gradu in bo uvod v sklepni del Zlate niti 2014. Na njem bodo zvečer izbrali najboljše zaposlovalce med malimi, srednje velikimi in velikimi podjetji, podelili pa bodo tudi priznanje za najboljšo zlato prakso. »Letos izbor poteka osmič in ker ga spremljam od samega začetka, lahko rečem, da me podjetja finalisti vedno znova navdušujejo. Če pogledam nazaj, menim, da napredujejo iz leta v leto. Dodajajo vedno nove prakse, jih dopolnjujejo in med njimi se čuti vedno večjo zavest o pomenu zaposlenih in posledično odnosih z njimi,« poudarja Anisa Faganelj iz družbe Mediade, vodja izbora Zlata nit.

Obogateni dosjeji

Izborna komisija, ki je izbirala najboljše zaposlovalce med 21 finalisti, ki so razdeljeni v tri velikostne skupine, je pred odločanjem za vsako podjetje prejela obsežen dosje za vsako podjetje posebej. Ta poleg analize vprašalnika in izračunane povprečne ocene kakovosti odnosa med zaposlenimi in organizacijo vsebuje še intervju z vodstvom podjetja, finančne podatke (med drugim vsebujejo podatke o prihodkih, povprečni plači, dodani vrednosti na zaposlenega...) ter tudi v podjetju izpolnjen vprašalnik za merjenje uspešnosti po načelu uravnoteženih kazalnikov – BSC, s katerim merimo trženjske, inovacijske kazalnike in kazalnike razvoja zaposlenih.

Člani izborne komisije so skladno s ciljem izbora in pobudami partnerjev ter sodelujočih pri vrednotenju upoštevali in primerjali podjetja glede na pet kriterijev: voditeljska naravnost, skladnost intervjuja z ocenami zaposlenih, udeležba zaposlenih v plačilu (višina plače, dodatno pokojninsko zavarovanje, druge bonitete), uspešnost poslovanja po finančnih in drugih uravnoteženih kazalnikih uspeha ter ocene zaposlenih. Seveda je komisija pri tem smiselno upoštevala dejavnost, v kateri posluje podjetje, saj ta narekuje tako profitne marže kot tudi plačila zaposlenih.

Kriteriji po pojasnilu Anise Faganelj omogočajo celovitejše ocenjevanje in »silijo« člane izborne komisije, da ne gledajo le ocen zaposlenih, saj je pri iskanju najboljših vsekakor pomembna čim višja kakovost odnosa, ki ga ima podjetje do zaposlenih in seveda obratno, je pa pomembno tudi, da podjetje uspešno posluje, s tem zagotavlja varnost zaposlitve in možnosti razvoja. Pomembno je, da je izbor celovit, da ne upošteva le enega dejavnika, temveč skuša razumeti podjetje kot celoto in kot del konkurenčnega okolja.

Zanimiva razprava

»Če ponazorim: kot dobrega zaposlovalca ne razumemo podjetja, ki mu pada tržni delež – četudi so podatki o poslovanju, ki jih razberemo iz bilanc, nadpovprečni. Prav tako ne moremo izreči priznanja podjetju, kjer se zaposleni ne more udeležiti predstavitve dobrih praks vrhunskega podjetja – ker bo zaradi tega dve uri manjkal na svojem delovnem mestu in je to strošek delodajalca – prav o takšnem primeru smo se pogovarjali na seji. Zanimiva razprava je tekla tudi o podjetjih, ki poslujejo kot del multinacionalk in se uvrstijo med finaliste. Včasih se poenostavljeno sklepa: »Njim je lažje, vsa orodja dobijo iz tujine.« To pa praviloma ne drži! Kot pojasnjujejo kolegi, ki prihajajo iz teh okolij, multinacionalka ponudi minimum – to je pogosto le zakonodaja. Od proaktivnosti ljudi je odvisno, katera orodja in pristope uveljavijo in pogosto so prav slovenska podjetja v mednarodnih korporacijah motor in zgled razvoja naprednih praks razvoja zaposlenih in organizacije. Prav iz teh spoznanj je pred tremi leti nastala ideja za Zlato prakso,« je med drugim nanizala Anisa Faganelj.

Finalisti Zlate niti 2014 zdaj čakajo samo še to, da izvedo, ali so jih člani izborne komisije prepoznali za najboljše zaposlovalce. Med malimi podjetji (organizacije, ki imajo do 50 zaposlenih) za naziv najboljšega zaposlovalca kandidirajo podjetja AbbVie, Intera, List, Kompas Xnet, Proevent, Smartis in Trgotur, med srednje velikimi podjetji Atlantic Trade, član skupine Atlantic Grupa, Butan Plin, Microsoft, Mikrografija, Plastika Skaza, Plinovodi in RLS, med veliki podjetji pa Adria Mobil, Alpa-Panon McDonald's, Comtrade, Droga Kolinska, članica Atlantic Grupe, Krka, Lekarna Ljubljana in Lidl Slovenija.

Vprašalnik, ki pomeni kar 80 odstotkov celotne ocene, ki podjetje uvrsti med najboljše zaposlovalce, je letos izpolnilo 6009 zaposlenih, povprečna ocena vseh pa tokrat znaša 3,81 in je najvišja v primerjavi z vsemi dosedanjimi izbori (najnižja ocena je 1, najvišja 5). Zlata nit 2014 je tokrat združila 83 podjetij. Največ med njimi je malih 40, srednje velikih podjetij je 31, velikih pa 12. Prvič se je med najboljše zaposlovalce uvrstilo 17 podjetij, pet podjetij je bilo med najboljšimi zaposlovalci dvakrat, 10 trikrat, četrtič je na seznamu najboljših zaposlovalcev prav tako 10 podjetij, petič 15, šestič šest, sedmič devet in osmič deset podjetij.

Po pričakovanju so najvišje povprečne ocene vnovič v malih podjetjih, kjer pa so letos v primerjavi s podjetji Zlate niti 2013 povprečne ocene kakovosti odnosa med zaposlenimi in organizacijo nižje, pri srednje velikih in velikih pa nekoliko višje. V Zlati niti 2013 so zaposleni v malih podjetjih dali povprečno oceno 4,14, v Zlati niti 2014 4,09, srednje velika v Zlati niti 2013 3,82, tokrat 3,85, v velikih podjetjih pa je ta skok najbolj občuten, saj je bila ocena v Zlati niti 2013 3,52, tokrat pa 3,70.

»Tako kot je iz povprečne ocene vseh zaposlenih, ki je najvišja do zdaj, čutiti da napredujemo, je to čutiti tudi iz zlatih praks. Boste videli, nekoč bo veljalo, da imamo v Sloveniji najboljše zaposlovalce,« je prepričana Anisa Faganelj.