Le kratek potep po slovenskih cestah v teh dneh je razkril, koliko navdušenih motoristov jih zasede že ob prvem lepšem vremenu. A začetek sezone je tudi čas, ko morajo biti motoristi po »zimskem spanju« še posebno previdni. Pa ne le to. »Na AMZS opozarjamo, da je treba že pred motoristično sezono poskrbeti za lastno psihofizično stanje in za tehnično ustreznost motornega kolesa. Pozimi vozniki izgubijo tudi fizično kondicijo, ki je potrebna za vožnjo, zato se prej utrudijo in začnejo delati napake, podaljša pa se tudi reakcijski čas. Zavedati se je treba, da je kljub sončnim žarkom cestišče še vedno hladno in spolzko, zato se pnevmatike ne segrejejo dovolj hitro na delovno temperaturo in lahko prej izgubijo stik s podlago. Cestišče je spomladi polno soli, emulzije, prahu, blata in peska – vse to so dejavniki, ki lahko povzročijo izgubo oprijema in zdrs. Dodatne pasti so tudi razpoke ali udarne jame, ki jih jeseni še ni bilo,« je sicer znane, a izjemno koristne nasvete naštel inštruktor varne vožnje pri AMZS Vojko Safran.
Ta ob tem poudarja, da bi lahko teoretično znanje slovenskih motoristov ocenil kot zadovoljivo, a da znanja ni nikoli preveč. »Ker gre za ljubiteljsko dejavnost, se mnogi motoristi tudi sami izobražujejo na področjih motornih koles, opreme in vožnje. Samoiniciativa je zaželena, žal pa prihaja do preveč napačnih informacij, ki lahko motoristu pri vožnji prej škodujejo, kot koristijo,« opozarja Safran in dodaja, da teoretično znanje še ne pomeni praktičnega obvladovanja, zato na AMZS opozarjajo, da cesta ne dopušča napak in nikakor ni primeren prostor za učenje obvladovanja motornega kolesa.
Zelo pomembna je vidnost
Najpogostejše napake motoristov so po Safranovih besedah še vedno v prvi vrsti povezane s precenjevanjem lastnih sposobnosti glede na dejansko znanje in prilagoditev hitrosti, saj ta motoriste sili v težave in je najpogostejši razlog za nesreče. »Na naših cestah pa je žal še vedno veliko prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. V prometnih nesrečah s smrtnim izidom so udeleženi tako mladi kot starejši, kar kaže na dejstvo, da dejanski vzrok za nesreče s smrtnim izidom ni samo mladostniška objestnost, ampak gre za neobvladovanje motornega kolesa. Krivde za to pa ne gre pripisati samo šolam vožnje, saj nekatere zelo dobro opravljajo svoje delo, je pa vse preveč tistih, ki svoje delo opravijo samo zadovoljivo,« še dodaja Safran.
K večji varnosti motoristov lahko seveda veliko pripomorejo tudi različne preventivne akcije, zato bo že aprila Javna agencija RS za varnost prometa v sodelovanju s policijo in nekaterimi nevladnimi organizacijami izpeljala več aktivnosti, katerih namen je doseči večje spoštovanje in upoštevanje prometnih pravil, vplivati na spremembo vedenjskih vzorcev v odnosu do voznikov motornih enoslednih vozil in med njimi samimi ter seveda zmanjšati število nesreč. »Eden najpomembnejših dejavnikov varnosti voznikov motornih koles in drugih dvokoles je vidnost, zato tudi v okviru letošnje akcije opozarjamo: 'Ne spreglej!' Hkrati želimo tudi druge voznike s sloganom 'Ne spreglej, 3x poglej!' opozoriti, da morajo biti še posebno previdni, da ne bodo spregledali motoristov,« poudarja Vesna Marinko iz AVP in dodaja, da smo za varnost motoristov odgovorni vsi, tako motoristi s svojim varnim ravnanjem in upoštevanjem predpisov kot drugi vozniki, ki lahko s pozornim in skrbnim ravnanjem prispevamo k večji varnosti motoristov. Delitev odgovornosti za varnost motoristov v cestnem prometu lahko poiščemo med upravitelji cestnih sistemov, udeleženci v cestnem prometu in proizvajalci vozil.
Varnost pomembnejša od cene
Svojo vlogo pri preventivi in predvsem nadzoru odigrajo tudi policisti, ki pravijo, da načrtujejo in izvajajo nadzore nad motoristi na relacijah, kjer ti pogosteje kršijo cestnoprometne predpise. »Sicer pa pri voznikih enoslednih motornih vozil izstopajo prekrški, povezani s hitrostjo, neuporaba varnostne čelade, slednja predvsem pri voznikih mopedov, prekrški, povezani z nepravilnostmi na vozilu, neupoštevanje prometne signalizacije, neupoštevanje pravil prednosti in vožnja pod vplivom alkohola,« pravi Matjaž Leskovar iz sektorja prometne policije in dodaja, da policisti med kontrolo prometa na podoben način kot voznike osebnih vozil preverjajo tudi motoriste, se pravi, da preverjajo tudi tehnično brezhibnost vozila. »Preverijo ustreznost pnevmatike, izpušni sistem, brezhibnost svetilk, smernikov, naprav za ustavljanje in ali je vozilo predelano, pod obvezno opremo pa sodi tudi prva pomoč,« je še povedal Leskovar.
Seveda je odveč poudarjati, da med obvezno opremo motorista spada tudi homologirana čelada, a kot poudarja Rado Karlatec iz podjetja TC Moto shop, ta pokrije samo glavo, medtem ko so drugi deli telesa ob trku ravno tako izpostavljeni. »Pod obvezno opremo bi zato vsak moral šteti hrbteničnik, motoristično jakno, opremljeno s komolčnimi in ramenskimi ščitniki, rokavice, ki naj bodo dobro zaščitene v predelu dlani, z vgrajenimi ščitniki členkov, hlače, ravno tako z vgrajenimi kolenskimi in bočnimi ščitniki, ne smemo pa pozabiti niti na obutev – ta naj ima dodatno zaščitene petni in prednji del ter predel gležnja, po možnosti pa še ojačano stopalo. Finančni vložek za vse skupaj naj bi se začel pri okoli 550 evrih,« je naštel Karlatec, ki zadnje čase opaža povečano povpraševanje po kakovostnejši opremi – če je bilo v preteklosti prvo vodilo ob nakupu cena, zdaj namreč ni več tako in sta pomembnejši kakovost in varnost. Zanimivo pa je, da se ni posebej dobro prijel jopič z vgrajeno zračno blazino, o katerem se sicer govori že dlje časa. »Prvega takega smo na slovenski trg pripeljali že leta 1999 in se do danes ni bistveno spremenil. Vendar pa motoristični navdušenci tovrstnih jaken še ne nosijo, vsaj ne v velikem številu. Trenda naraščanja povpraševanja po jopičih z vgrajeno zračno blazino tudi v prihodnje ne pričakujemo,« je še dodal Karlatec.
V avtomobilih je več divjakov
Pomembnosti primerne opreme se zaveda tudi velika večina motoristov, kot se jih večina zaveda tudi, kako pomembna je varna vožnja. Žal pa so tudi takšni, ki se na oboje požvižgajo, z objestno vožnjo v nevarnost spravljajo sebe in druge ter mečejo slabo luč na vse motoriste, o katerih potem prevladuje mnenje, da so divjaki. A takih je po besedah navdušene motoristke Metode iz Ljubljane dejansko le peščica. »Velika večina motoristov je užitkarjev, ki uživajo v varni vožnji na dveh kolesih – ko se pelješ mimo gozda in skozi čelado zavohaš, kje raste čemaž, kje cveti akacija... Tega v avtomobilu ne moreš zaznati. Delež divjakov na motorjih je veliko manjši kot v avtomobilih,« trdi Metoda, ki se je z motorjem spoprijateljila šele po 40. letu, čeprav jo je njegov zvok pritegnil že prej: »Izpit sem opravila takrat, ko sta moja otroka delala izpit za avto. Sicer pa motocikla ne uporabljam kot prevozno sredstvo za v službo, temveč mi motorizem predstavlja način preživljanja prostega časa in dopustov v neznanih krajih.«
Metoda pravi, da ji motor omogoča svojevrstno zasvojenost in svobodo ter drugačen zorni kot vožnje, poleg tega pa poudarja, da moraš biti na motociklu ves čas zelo zbran. »Avtomobil še odpušča nekatere napake, pri motorju pa tega ni, saj si lahko zelo hitro na tleh – po svoji ali po krivdi drugega. Kot sopotnica sem že doživela lažji padec z motorjem pri nizki hitrosti, kar me vsakič spomni, kako ranljiv si na dveh kolesih. Toda užitki ob zvoku motorja in vožnji z njim pretehtajo to tveganje,« še pove Metoda, ki nima težav s priznanjem, da se čisto vselej ne drži omejitev, saj so po njenih besedah ponekod prav absurdne in imaš na motorju občutek, da boš zaradi nizke hitrosti padel. »Vozim pa varno,« še poudari in postreže s podatkom, da se kot ženska na motorju ne počuti osamljeno: »Delež motoristk se je krepko povečal. Pred petimi leti nas je bilo na ženskem zboru okoli 30, danes nas pride več kot 200, s tem, da se ga udeleži le del motoristk. Tudi opazk na svoj račun ne slišim, prej občudovanje in pohvale.«
