Na Jožefovo in cvetno nedeljo

je slabo vreme kvarilo običajno veselo razpoloženje. K cerkvi sv. Jožefa je letos romalo mnogo manj ljudi nego druga leta. Tudi na cvetno nedeljo ni bilo v mestu niti posebno živahnega vrvenja niti toliko butar kakor lani. Blatna brozga po cestah je oba dni onemogočila mnogo izletov. Nekoliko boljše vreme je nastalo na prvi pomladanski dan v pondeljek 21. t. m. Obrtniki so na Jožefovo proslavili obrtniški praznik s službo božjo, ki se je vršila ob 8. zjutraj v župni cerkvi ob petju zbora »Oljke«, ob 10. dopoldne pa se je vršilo v dvorani Obrtnega doma predavanje za mojstre. Predaval je učitelj g. V. Gobec o mojstru kot vzgojitelju vajenca. Krasno zasnovano ter psihološko utemeljeno vzgojno predavanje je izzvalo med številnimi navzočimi mojstri živahno odobravanje.(…)

Nova doba (Celje) 21. marca 1932

Pomlad na koledarju

Ljubljana, 21. marca. Danes se začenja po vseh pravilih in po pratikah pomlad. Dan in noč sta enako dolga, solnce se je povzpelo visoko nad obzorje. Zato lahko oficielno pokopljemo zimo ter se poslovimo od nje.(...)

Sicer nam pa ne dokazujeta samo vreme in pratika, da je že pomlad. Po mestu vlada že delj časa pomladno razpoloženje. Prijateljice pomladi občudujejo že od božiča pri modistkah pomladne klobuke, nekatere so pa nosile slamnike že januarja. Naše dame rade čitajo – vsa čast jim –, toda ne dnevnih listov, temveč modne časopise. Da je pomlad, se pozna te dni zlasti v knjižnicah, kjer se dame doslovno trgajo za modne liste. Zdaj bodo ljudje začeli odlagati in pozabljati vse probleme in problemčke, ki so jih reševali s takšno vnemo pozimi, ker se bliža sezona počitnic. Dame pa niso bile nikdar tako neumne, da bi se ukvarjale s smešnim problemom krize. In zdaj je pomlad, treba se je posvetiti novi modi. Vse se torej tako lepo ponavlja in obnavlja kot po večnih zakonih. Pomlad je prijadrala in razgibala ljudi in naše ljube meščane kot jih vsako leto. Ljudje se najbolj potolažijo s solncem, pozabijo na zimski pesimizem in spoznajo, da še ni tako hudo na svetu kljub vsemu. Meščani začenjajo zopet odpirati okna in človek se kar prerodi s samim pomladnim zrakom, tudi tedaj ko dežuje.

Že zaradi tega je današnji dan tako pomemben ter moramo biti veseli, da nas je pratika spomnila nanj. Zdaj bomo lahko začeli odlagati suknje – kdor je še ni odložil v zastavljalnici –, nihče se ne bo več čudil, če bomo hodili brez njih. Pomlad je res prekrasna! In kdor si je očistil pomladno obleko z bencinom, si jo zdaj lahko kaj hitro prezrači, ko pihajo pomladne sapice. Poleg tega so postali tudi čevlji z ventilacijami moderni – ah, pozdravljena pomlad!

Slovenski narod, 21. marca 1933

Jožefovanje Mariborčanov v letu krize

JE BILO KO PO NAVADI VESELO, KRIZE TA DAN NI BILO.

Kriza naj se gre solit! Še vsako leto smo bili na ta dan dobre volje in smo se luštno imeli, pa bi se letos ne? In starih lepih šeg in navad se je treba držati. Tako so si dejali Mariborčani in tako so tudi storili. Jožefovat v Studence, to je bila parola na praznik častitljivega patrona slovenske dežele za mlado in staro, pa hajd vse na noge! Pa čeprav je bil letos sv. Jožef še v zimskem plašču in niso pihljale tople pomladanske sapice, ki naredijo srca tako vesela, ni bilo zato razpoloženje nič slabše. In se ni noben kislo držal. Saj si je tudi jutranje kislo vreme preko dopoldneva nadelo prijaznejše lice, no, in popoldne je posijalo celo solnce, sicer bolj medlo, sijalo je pa le! In seveda povzdignilo dobro voljo...

Pa je bil velik dirindaj.

Že zgodaj popoldne so ljudje kar trumoma peš in z avtobusi hiteli k Sv. Jožefu, kjer so že spotoma vabili razni »štanti«, a tudi ni manjkalo beračev in beračic. Velik živžav je bil že pri prvem velikem vrtiljaku. A še večji pri toboganu, okoli katerega se je vse gnetlo. Tam je bil sploh kolosalen hec, pravcat cirkus. – Ob cesti je stalo mnogo stojnic in se je dobilo vsega, kar srce poželi: od parfumov in mila pa do kose, brusov, vseh mogočih patentov; med ljudmi pa so hodili Ribničani s suho robo, ki pa menda letos ni Bogve kako šla v denar, ker je bilo tradicionalno pretepanje s kuhalnicami prepovedano. A saj vemo, kako je s prepovedmi. In je marsikatero dekle odneslo domov modrikast hrbtek…(…)

Mariborski večernik »Jutra«, 21. marca 1932

Prve lastavice ...

Te ljubke znanke in prijateljice slovenskih domov že prihajajo... To so prvi izvidniki, ki pripravljajo pot legijam zaostalih... Lani so v marsikteri vasi zaznamovali lastavice, predno so zletele na jug, s svileno nitjo na nožicah – radovedni, če se vrnejo v svoja stara gnezda. V kolikor se niso zaletele v nastavljene laške mreže, se bodo kajpak vrnile in bodo zopet ljubke znanilke domače sreče; kajti v narodni duši je globoko usidrana vera, da je nesrečna ona hiša, kjer se lastavice ne vgnezdijo. Dobrodošle, prijateljice slovenskih domov!

Mariborski večernik »Jutra«, 21. marca 1930

»Nezmotljivi« koledar in prvi sneg

Kakor je menda že od nekdaj njegova navada, tako se je tudi letos koledar prav pošteno vštel. Poglejte v katerikoli koledar, ki velja za severno zemeljsko poluoblo in boste našli, da se je pričela pomlad 20. marca, natančno ob 21. uri in 45 minut. Da se astronomični začetek pomladi ne bo skladal z njenim dejanskim začetkom, to se je pač zdelo marsikomu zelo verjetno že na praznik sv. Jožefa, ko je pihala s Krasa tako ledeno mrzla burja, kakor že dolgo let ne. Na ta dan so si Tržačani običajno privoščili izlet v Ricmanje ter so se na poti do Katinare vedno jezili sami nase, da so vzeli površnike ali celo suknje s seboj, ko je pa solnce že tako močno pripekalo. No, letos je bilo drugače. Vendar pa je malokdo pričakoval, da bomo s prihodom pomladi dobili prvi sneg v tej zimi, ki se že nekam predolgo vleče.(…)

Edinost, 22. marca 1928