»Gre za nedopusten poseg vojaške obveščevalne službe (OVS) v civilno sfero. Za delovanje v njej je pooblaščena Sova,« poudarja poslanec NSi Matej Tonin, vodja tričlanske skupine komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb državnega zbora, ki je opravila nadzor nad delom OVS. Ugotovila je, da je obrambni minister Janko Veber z zahtevo, da OVS pripravi analizo o negativnih in pozitivnih vidikih prodaje Telekoma, presegel zakonska pooblastila. Po Toninovem prepričanju je zdaj na potezi premier Miro Cerar, ki pričakuje, da mu bo Veber danes pisno poročal o zadevi. Poslanec NSi je tudi spomnil, da so morali doslej vsi obrambni ministri v primeru, da so vojaške obveščevalne službe posegle v civilno sfero, zapustiti vlado. Pri tem je imel nedvomno v mislih (tudi) afero Depala vas, ki je z ministrskega mesta pred dobrimi dvajsetimi leti odnesla Janeza Janšo.

Kaj so v resnici preiskovali?

A Veber vztraja, da ni naredil nič nezakonitega. Poudarja, da je Telekom po sklepu vlade posebnega pomena za obrambo in tudi del kritične državne infrastrukture, zato je tako OVS kot tudi organom obrambnega ministrstva naložil, naj pripravijo analizo posledic morebitne spremembe lastništva za njih ključnega državnega operaterja. »Ne gre za vprašanje, ali sprememba lastništva da ali ne. Zanima me zgolj, kako v primeru tujega lastništva Telekoma zagotavljati varnost obrambnega sistema ter sistema varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami,« pravi Veber in dodaja: »Ko zamenjamo lastnika, moramo vedeti, s kom se pogovarjamo, pod kakšnimi pogoji bomo lahko pridobivali podatke za zagotavljanje varnosti pripadnikov Slovenske vojske, pod kakšnimi pogoji bomo lahko zagotavljali varnost naših vojašnic, saj so vse povezane s Telekomovim omrežjem. Če nam te informacije odtekajo v tujino, je varnost države ogrožena.« Ugotovitve o posledicah morebitne prodaje Telekoma tujcu je ministrstvo za obrambo po Vebrovih navedbah novembra lani v pisni obliki posredovalo vladi, vendar jih ta še ni obravnavala.

Tudi nekdanji minister za obrambo Roman Jakič kot morebitno olajševalno okoliščino za naročilo Janka Vebra navaja zakonska določila, po katerih lahko obrambni načrti ministrstva in vladnih služb obsegajo tudi pregled lastnikov in upravljalcev kritične infrastrukture, med katero sodi Telekom. Toda če je prišlo do politične zlorabe, kar izpostavlja KNOVS, je zadeva alarmantna in nedopustna. »Ključno vprašanje je, kaj so v vojaški obveščevalni službi v resnici preiskovali in katere metode so pri tem uporabljali,« poudarja Jakič. Veber pa je včeraj zagotovil, da specialnih metod delovanja niso uporabili.

Jakič ob tem pravi, da sam česa takega kot Veber ne bi nikoli naročil, za analizo posledic prodaje Telekoma pa da bi bila primernejša Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova).

Poznavalec delovanja varnostnih služb in poslanec SMC Bojan Dobovšek Vebrovo ravnanje postavlja pod velik vprašaj. »Če je minister za obrambo ocenil, da potrebuje takšne podatke za vojaško varnost Slovenije, bi moral to vprašanje, če ne drugje, sprožiti na svetu za nacionalno varnost, delo pa bi opravila druga institucija. Zakon določa, da morajo policija, Sova in vojaška obveščevalna služba sodelovati in si izmenjevati podatke.«

Veber goreč nasprotnik privatizacije

Matej Tonin je prepričan, da so se na obrambnem ministrstvu zavedali nezakonitosti ministrovih navodil, ker je OVS ministru poročal ustno, ne pisno, spremljanja privatizacije pa tudi ni v poročilu o delu službe v letu 2014. Najbolj sporno naj bi bilo vključevanje obveščevalnega dela službe, saj so njegove naloge vezane izključno na tujino. Na nezakonitost naj bi kazal tudi odgovor direktorja OVS Gorazda Rednaka parlamentarcem na vprašanje o morebitnem nadaljnjem spremljanju privatizacije podjetij. Odvrnil je namreč, da tega ne bodo počeli, ker je nezakonito.

Naši sogovorniki z obrambnega ministrstva opozarjajo, da je minister Veber v šestih mesecih, odkar je na položaju, v OVS po strankarskem ključu izpeljal vrsto kadrovskih menjav. To naj bi storil prav zato, da bi s »primerno« analizo preprečil privatizacijo Telekoma. Znano je namreč, da ji je že kot poslanec v času vlade Alenke Bratušek odločno nasprotoval. »Bil sem eden tistih, ki je glasoval proti razprodaji 15 podjetij. Še posebej sem opozarjal na prodajo Aerodroma in Telekoma, ker gre za infrastrukturni podjetji. Takrat sem tudi javno povedal, da je ta dokument, ki ga je vlada posredovala v DZ, eden najslabših, kar jih je prišlo v proceduro, saj ni vseboval analiz posledic na delovanje države zaradi prodaje telekomunikacijskega operaterja, ki je zelo pomemben za delovanje varnostnega sistema v državi.«

Žvižgači

V Vebrovi stranki, Socialnih demokratih, so prepričani, da so bile prav kadrovske menjave povod za afero Telekom. »Na ministrstvu je nekdo zažvižgal in kaj je lepšega za opozicijo, kot da to izkoristi,« je prepričan eden vidnejših članov SD. Ker je Janko Veber po njegovem prepričanju trmast, ne bo odstopil, četudi bi mu dokazali, da je ravnal nezakonito. Če bi njegov odhod zahteval premier Miro Cerar, pa bi stranka težko ostala v koaliciji. Še zlasti, če ne bi hkrati zamenjal še katerega od za SD spornih ministrov. Pri tem posebej izpostavljajo ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar in pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča.

SD Vebra trdno podpira, na kar kaže tudi včerajšnja izjava predsednika stranke Dejana Židana: »Je dober minister in je po našem mnenju uspešno razložil svoje delovanje.« Predsednik druge koalicijske partnerice, stranke DeSUS, Karl Erjavec pa je do njegovega ravnanja za zdaj zadržan. »Počakali bomo na poročilo, ki ga je zahteval predsednik vlade Miro Cerar, in se potem opredelili.«