Že oktobra 2012 je Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope (GRECO) sprejela poročilo z oceno, ali je Slovenija storila dovolj za preprečevanje korupcije med poslanci v državnem zboru, med državnimi svetniki ter sodniki in tožilci. In že tedaj je organizacija v Slovenijo poslala 19 priporočil, kaj bi morali še narediti, da bi preventiva bolje delovala. Ta teden je GRECO poslal tudi jasen odziv: z napredki v dveh letih nikakor ni zadovoljen. Od 19 priporočil smo v celoti izpolnili le dve, pri petih smo zadano nalogo izpolnili deloma, 12 priporočil pa nismo uresničili.
Zakoni so dobri, a jih ne spoštujemo
V GRECO so priporočili, naj državni zbor in državni svet sprejmeta kodekse vedenja, ki bodo vsebovali tudi navodila, kako, na primer, ravnati v konfliktu interesov, ob prejemanju daril, zlorabi informacij, pri stikih z lobisti... Hkrati naj bi oba zagotovila tudi verodostojen mehanizem, ki bi nadzoroval spoštovanje pravil in kaznoval nepravilnosti.
V GRECO sicer priznavajo, da sta tako državni zbor kot državni svet začela postopke sprejemanja kodeksa, vendar ugotavljajo, da so besedila predlogov preveč splošna in premalo zavezujoča. Posebej so poudarili, da je treba podrobno pregledati uresničevanje pravil o stikih poslancev in državnih svetnikov z lobisti in jih izboljšati, če bo treba.
Manjka samo doslednosti...
Iz Slovenije smo na priporočila odgovorili, da je naša zakonodaja, ki ureja stike z lobisti, dovolj dobra, a hkrati priznali, da bi se je morali dosledneje držati.
Poročilo je zaradi predčasnih volitev do državnega zbora dokaj prizanesljivo, do državnega sveta, katerega delo je ves čas potekalo nemoteno, pa ne. Svetniki so sicer prav ta teden sprejeli etični kodeks, a pogled v njegovo vsebino razodene, da priporočila o natančneje opredeljenih pravilih ravnanja v konkretnih primerih, še posebej pri stikih z lobisti, še vedno niso upoštevali.
Je pa GRECO Slovenijo pohvalil zaradi vrnitve tožilstva iz pristojnosti ministrstva za notranje zadeve pod okrilje ministrstva za pravosodje, a je splošno sliko med sodniki in tožilci označil za »daleč od zadovoljive«. Generalni državni tožilec je sicer sprejel več navodil za novo politiko pregona, pripravili so tudi izobraževanja o etiki, integriteti in komuniciranju. Iz Slovenije so v Strasbourg sporočili, da je uresničitev vrste priporočil odvisna predvsem od sprememb zakonodaje, toda poročilo ugotavlja, da je pravosodje storilo premalo tudi na področjih, ki niso povezana s spreminjanjem zakonov.
Tožilstvo marsikaj postorilo
Iz urada generalnega državnega tožilca so odgovorili, da so pri uresničitvi priporočil že napredovali in nekatere dejavnosti tudi dokončali. Priporočil, ki se nanašajo na občutljivo področje integritete državnih tožilcev in na načine zagotavljanja večje transparentnosti njihovega dela, pa da ni mogoče doseči čez noč.
Da smo v Sloveniji z uresničevanjem priporočil prepočasni, se strinjajo tudi na pravosodnem ministrstvu. V zakonodajni postopek so že vložili več zakonov, ki naj bi omogočili napredek. Novele zakonov o sodiščih, sodniški službi in državnem tožilstvu za posamezne naloge kar konkretno določajo nosilce, pri najpomembnejših priporočilih tudi časovne roke. Na ministrstvu sicer priznavajo, da samo sprejetje zakonov še ne pomeni tudi izpolnitve priporočil. Kdaj in kako hitro bodo ta uresničena, je odvisno tudi od drugih pravosodnih organov. Kljub temu so na ministrstvu optimistični in prepričani, da bo predstavnik slovenske delegacije v GRECO 30. junija letos lahko poročal o doseženem napredku.
