Vsako leto je težje, a ob uspehih je veliko lažje. Ko skakalcem ne gre, je zelo moreče hoditi po svetu, ob uspehih pa se veseliš naslednje tekme. Prevažanje s kombiji med prizorišči zame ni nič posebnega. Tako kot se nekdo pelje v službo v Ljubljano, se jaz peljem 1000 kilometrov na tekmo v Willingen. To je zame hkrati služba in hobi.
Vaš stalni sopotnik v kombiju je Peter Prevc.Je že dolgoletni sopotnik. Z menoj se vozi, odkar je postal član reprezentance, vse skupaj je postalo že avtomatizem, zato ni veliko govorjenja. Zelo pomemben del ekipe v kombiju je tudi Nejc Dežman, zraven pa seveda pridejo še mladi, da spoznajo pravila na naših skupnih poteh. Fantje so zelo disciplinirani, za seboj pospravijo smeti, ob postankih na bencinskih servisih mi med tem, ko točim gorivo, pomijejo tudi stekla. So redoljubni in radi pomagajo pri zlaganju opreme v kombije.
Pri Prevcu zelo nihajo hitrosti na odskočni mizi. Koliko smuči ste letos izdelali v Elanu za Prevca?Najprej štiri različne prototipe, skupno pa kar 14 parov. Posebno pozornost posvečamo hitrosti v sodelovanju med tovarno in trenerji. Hitrost pri Prevcu zelo niha od prizorišča do prizorišča, zato iščemo rešitve z različnimi mažami, menjavami strukture na smučeh in posegi na drsno oblogo. Peter pri tem zelo dobro sodeluje, saj je hitrost skupek smuči, dresa in počepa.
Koliko smuči morate pripraviti na finalu v Planici?Osem parov. Za pripravo enega para potrebujem 20 minut, med serijami je vse skupaj veliko hitreje.
V vlogi serviserja ste zamenjali veliko glavnih trenerjev v reprezentanci.Dobro bi moral pomisliti, da bi se spomnil vseh. Najlepše je obdobje od leta 2011, ko je glavni trener Janus, pomočnika Grilc in Frank ter serviserja Komac in Jarc. Vse probleme razrešimo z odkritimi in kratkimi pogovori. Pri Janusu ni kupčkanja in kompromisov, kar je bilo v preteklosti.
Kako se je v 16 letih spremenila tehnologija priprave smuči?Ko so bile še klasične zaletne smučine, torej pred uvedbo ledenih, je bila to prava znanost in zame izziv. Med staro gardo serviserjev je šlo za dokazovanje, da si najboljši v pripravi v zelo različnih okoliščinah, ko je bilo treba predvidevati, kakšne bodo spremembe. Tedaj je bila priprava smuči zelo podobna kot v smučarskem teku. Moral si hitro reagirati, ko je šlo za spremembo temperature, vlage, vremena iz dežja v sneg ali obrnjeno. Pri ledenih zaletnih smučinah gre za detajle, razlika v hitrosti med vsemi tekmovalci je znotraj enega kilometra na uro.
Tudi pogoji dela so se spremenili, saj niste več pod milim nebom, ampak v kontejnerjih.Prvi dve leti smo smuči pripravljali še na prostem. Na nekaterih skakalnicah so kontejnerji postavljeni tako, da ne vidiš na skakalnico in si odrezan od dogajanja. Ponekod nam namestijo televizorje, dobri pogoji so na novoletni turneji, najljubše prizorišče pa Planica. Z veseljem pridem sem tudi med tednom na trening, saj je v Planici vedno posebna energija. Med serviserji ni zavisti in nagajanja kot v alpskem smučanju in smučarskem teku, ampak smo resnično velika skakalna družina.