Družba Dulcis Gourmet, ki upravlja več restavracij in gostinskih lokalov v ljubljanskem BTC (San Martino, Al Capone, Pri Oljki, diVino, Dulcis Caffe...), je v teh dneh prešla v roke znanega celjskega odvetnika Dušana Korošca.
Ta je posle, ki na leto prinašajo več kot štiri milijone evrov prihodkov in zajeten denarni tok, prevzel od njene direktorice Suzane Tomažič Stele. Višine kupnine ne razkriva, po naših informacijah pa je moralo Koroščevo podjetje Pretor za nakup družbe Dulcis Gourmet plačati le dobrih 100.000 evrov. »Gre za naložbo,« je bil kratek.
Prej restavracije v rokah njegovih strank
Kljub vsemu ne gre mimo dejstva, da so bile restavracije in gostilne še do nedavnega v rokah njegovih strank, poslovnežev Rasta Tomažiča in Patrika Ceglarja. Upravljalo jih je njuno podjetje Teman, ko je njun poslovni imperij Nuba zapadel v finančne težave, pa sta celotno dejavnost prenesla na družbo Dulcis Gourmet, ki je formalno ločena od njunega imperija. Podjetje Teman je obdržalo le restavracijo Casa Nostra, ki ustvarja okrog pol milijona evrov prihodkov na leto. Nedolgo zatem sta ga Tomažič in Ceglar poslala v postopek poenostavljene prisilne poravnave.
Korošec zastopa Tomažiča in Ceglarja v sodnem boju proti Factor banki za lastništvo nad optičnim omrežjem podjetja Targo Telekom v Srbiji. Kljub temu zagotavlja, da njegov najnovejši nakup nima nobene zveze s finančnimi težavami Tomažiča in Ceglarja ter s podiranjem njunega imperija Nuba. Do tega je prišlo, ker je Factor banka zahtevala vračilo 20 milijonov evrov, ki jima jih je posodila leta 2010 za gradnjo omenjenega omrežja v Srbiji. Obenem je zahtevala začetek njunega osebnega stečaja, uveljavljala je tudi poroštva, ki so jih dajala njuna podjetja.
»Ne gre za skrivanje premoženja«
Korošec, ki ima med svojimi strankami tudi (nekdanje) vplivne gospodarstvenike, kot sta padli gradbeni baron Ivan Zidar in nepremičninski mogotec Aleksander Jančar, vztraja, da ne gre za skrivanje premoženja. Na primer pred upniki podjetja Teman, nekdanjega upravljalca restavracij in gostiln v BTC. Preden jih je izgubil, je namreč z njimi na leto ustvarjal tudi več kot 300.000 evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA). Po prenosu pa je zdrsnil v izgubo. Zdaj se poskuša podjetje Teman stečaja rešiti z 99-odstotnim odpisom nezavarovanih obveznosti.
Korošec ni ne potrdil ne zanikal možnosti, da bi družbo Dulcis Gourmet v prihodnosti »vrnil« Tomažiču in Ceglarju. »V poslu je vedno tako, da enkrat kupiš, drugič prodaš,« je pojasnil Korošec in dodal, da bi ga prepričala dobra cena.
Odprto je tudi vprašanje, kje je Korošec dobil potrebna sredstva za nakup. Kot že rečeno, naj bi za družbo Dulcis Gourmet moral plačati čez 100.000 evrov, ki jih njegovo podjetje Pretor po dostopnih podatkih nima. To podjetje je leta 2012 soustanovil z Rokom Snežičem, obsojenim davčnim utajevalcem. Konec leta 2013 je imel Pretor 6266 evrov premoženja. Precej več ga ima podjetje Arbitum, ki se ukvarja s trgovanjem z nepremičninami. Teh naj bi imelo za več kot pet milijonov evrov, vendar je večina tega podprta z dolgovi. Zadnjih 50 dni ima blokirane račune.
Kupoval tudi Kordeževo hišo
Šibko je tudi finančno stanje drugih Koroščevih podjetij. Eno od njih, podjetje Zelena Hiša, je uporabil za nakup hiše nekdanjega šega Merkurja Bineta Kordeža v Lescah. Že leta 2013 je kupil polovico te nepremičnine, konec lanskega leta pa je zmagal na dražbi še za preostalo polovico. Zanjo je ponudil 322.000 evrov in premagal avstralskega poslovneža Anthonyja Tomažina. Toda denarja očitno ni dobil, saj je Tomažin kljub porazu na hiši v Lescah pred kratkim začel postopek vpisa lastništva.
