Med glavnimi novicami v preteklih dveh tednih je gotovo začetek programa kvantitativnega lajšanja s strani Evropske centralne banke (ECB), ki bo vse do septembra 2016 na mesečni ravni odkupila 60 milijard evrov državnih obveznic držav evrskega območja. Obsežni odkupi bodo nižali ravni zahtevanih obresti in s tem prisilili vlagatelje, da donose iščejo v drugih investicijskih razredih (delnice, surovine itn.). Optimizem med vlagatelji je bil najopaznejši v Nemčiji, kjer je indeks Dax od sredine januarja pridobil že kar 20 odstotkov vrednosti, na rekordnih ravneh pa se nahaja kar nekaj izvozno naravnanih nemških podjetij, med njimi denimo proizvajalec avtomobilov BMW. Od začetka leta so delnice družbe pridobile že 33 odstotkov vrednosti (115,7 evra). Za nekaj zaskrbljenosti na finančnih trgih so v sredo poskrbeli Grki. Na konferenci, ki je bila sklicana z namenom poročanja Grkov o napredku pri izvajanju reform njihovim glavnim financerjem. Grška stran ni bila pripravljena deliti veliko informacij o napredku, kot glavni razlog pa so Grki navedli začetek srečanja vodilnih mož EU v Bruslju, ki se je pričelo v četrtek. Tam naj bi se bili Grki pripravljeni pogovarjati o izvajanju reform, vendar vse več poznavalcev razmer meni, da Grčija s svojim vedenjem hitro izgublja zaupanje finančnih virov. Zaprtju pipice z denarjem lahko hitro sledi nezmožnost odplačevanja kratkoročnih obveznosti, kar je lahko povod za izstop Grčije iz območja evra.
Evropski delniški trgi navzgor
Delniški trgi v Evropi zadnja dva tedna dosegajo zelene številke. Osrednji indeks FTSE Eurotop100 je pridobil 1,89 odstotka in se povzpel na 3184 točk. Med lokalnimi indeksi je zaradi možnega izvoznega sektorja prednjačil nemški DAX30 s kar 4,68-odstotno rastjo na 11.923 točk, za petami pa mu je sledil francoski predstavnik CAC40 z 2,36-odstotnim skokom na 5033 točk. Najslabše se je odrezal britanski predstavnik FTSE100 z 0,37-odstotno rastjo na 6945 točk. V enakem obdobju je 3 odstotke vrednosti izgubilo zlato. Cena unče je zdrsnila na 1166 ameriških dolarjev. Podoben, 2,31-odstotni zdrs cene je imelo srebro, kupci so morali v sredo za unčo odšteti 15,90 dolarja. Močan padec smo opazili pri nafti. 159-litrski sodček zahodnoteksaškega tekočega zlata se je pocenil za kar 13,5 odstotka na okoli 45 ameriških zelencev. Razloge za padanje cene nafte gre iskati v močnem dolarju, povečevanju zalog nafte in tudi vse nižjem povpraševanju zaradi globalnega upočasnjevanja rasti svetovnega gospodarstva.
