»Ni še konec sezone. V Hanti Mansijsku nas čaka še nekaj bitk,« je Jakov Fak, ko si v Kontiolahtiju ni še niti dobro oddahnil z zlato kolajno okoli vratu, že razmišljal o zadnjih treh tekmah 38. sezone svetovnega pokala, ki bodo od danes do nedelje v biatloncem že znanem ruskem biatlonskem centru. Če je bila nedeljska zmaga na tekmi s skupinskim startom imeniten vrhunec na največjem tekmovanju sezone in se bo tako skupaj z Martinom Fourcadom, Nemcem Erikom Lesserjem in Norvežanom Johannesom Boem znova leto dni ponašal s prestižnim naslovom svetovnega prvaka, pa mu še kako veliko pomeni tudi skupni seštevek svetovnega pokala. To je dal vedeti vso zimo. Pokalni niz ne zahteva le optimalne izvedbe na en dan v letu, pač pa vsakodnevni optimalni pristop skozi štiri mesece, kjer se je treba »bojevati za vsako sekundo in poskušati izkoristiti vsako priložnost«, kot je biatlonec iz Mrkopalja povzel filozofijo.

Jakov Fak je pred zadnjimi tremi tekmami tretji v skupnem seštevku. Martin Fourcade (933 točk) ima praktično že v rokah četrti veliki kristalni globus zapored. Tako kot med biatlonkami, kjer je med Darjo Domačevo in Kaiso Makarainen zgolj 21 točk razlike, bo bitka za zmagovalne stopničke med Rusom Antonom Šipulinom (822), Fakom (800) in Simonom Schemppom (767) do zadnjega koraka. Ob točkovnem sistemu (60, 54, 48, 43, 40...) bo pomembno vlogo igralo tudi pravilo odbitka dveh najslabših rezultatov sezone. Fak je zaradi tega v najbolj podrejenem položaju. Kot »najboljši povprečnež sezone«, kot se je šaljivo pohvalil glede na najslabšo uvrstitev na 24. mesto, mu bodo teoretično brisali več točk kot tekmecem, ki so na nekaj tekmah že ostali brez točk. Praktično to pomeni, da Fak dobiva točke šele z uvrstitvami, boljšimi od 24. mesta. A to je zgolj teorija. Fak ima sicer tudi nekaj teoretičnih možnosti za mali kristalni globus v vseh treh preostalih disciplinah. V zasledovanju je tretji, v sprintu in skupinskem startu pa peti, a zaostanek za vodilnimi je od 41 do 44 točk. Fak bi potreboval splet srečnih naključij.

Pri boginji Fortuni ima morda nekaj bonusa. Jakov Fak se še dobro spominja, kako je ob koncu sezone 2012/2013 na finale v Hanti Mansijsk prišel kot tretji, v položaju, ko tega skoraj ni bilo mogoče izgubiti. A po spletu nesrečnih naključij so mu stopničke ušle za šest točk. Prav izkušnje iz tiste sezone, ki jo je večino zgaral ob hudi poškodbi rame le s pomočjo protibolečinskih tablet, vmes pa je bilo nekaj napačnih odločitev tudi ob pripravi smuči, so bile dobra učna ura. Zdravje in dober spremljevalni servis je osnova boja za vrh skupnega seštevka.

Današnja preizkušnja na deset kilometrov (13.45, po ruskem času v večernem terminu) bo odločila tudi za razvrstitev pokala narodov IBU, kjer Slovenija na desetem mestu za Švico zaostaja zgolj dve točki. To je dve mesti razlike na tekmi enega od treh posameznikov. Ulovljiva je teoretično tudi osma Kanada. Samo mimogrede nagajiv izziv – slovenske tekačice so v Oslu že končale osme v FIS-pokalu narodov. Ekipa je oslabljena. Ker je Janez Marič iz Finske odpotoval domov, bo bera točk ob motiviranem Klemnu Bauerju, ki upa vsaj na uspešnejši konec sezone, zelo odvisna od Roka Tršana ali Lenarta Oblaka. Pred dvema letoma v Hanti Mansijsku je Sloveniji tudi v pokalu narodov zmanjkalo nekaj točk za deseto mesto. In mimogrede; tudi biatlonke bodo jutri branile skupno 17. mesto pred Romunkami. Ne gre samo za točke. Pri biatloncih gre pri nagradi za 5000 evrov razlike, kar za biatlonce ni skromna vsota, pri biatlonkah pa za kvoto nastopajočih in s tem povezane ugodnosti v prihodnji sezoni, kjer bo brez dvoma prišlo do kar nekaj sprememb na reprezentančni ravni. mm