Kot ustanoviteljica je predlagala finančno ugodnejšo pot, ki pa večini zaposlenih razumljivo ni pogodu. Namesto v novo stavbo bi se morali preseliti v staro zgradbo na Gregorčičevi ulici nasproti ZD Celje, v kateri je bil nekoč Center za socialno delo Celje in je v lasti občine. Ena od rešitev bi bila tudi selitev v staro vilo Sonja, ki stoji v neposredni bližini in je prav tako v občinski lasti.

Zaposleni se ne bi selili v stare zgradbe

Medtem ko zaposleni opozarjajo, da bodo prostori tudi po temeljiti obnovi neprimerni, pa poskuša direktorica ZD Celje Alenka Obrul zadevo umiriti. Po njenem mnenju ima občina kot ustanoviteljica in lastnica Javnega zavoda ZD Celje vso pravico, da sprejme spremembo odloka, po kateri bo upravičena do dobička iz tržnih dejavnosti. Da je postopek zakonit, pojasnjujejo tudi v oddelku za družbene dejavnosti Mestne občine Celje. Vodja oddelka Polona Ocvirk poudarja, da je takšna sprememba mogoča na podlagi 48. člena zakona o zavodih, ki določa način uporabe presežkov prihodka nad odhodki zavoda.

»Gre za zakonito rešitev, o kateri se je že izreklo Računsko sodišče RS, ki je v svojem zavezujočem mnenju zavzelo stališče, da je presežek prihodkov nad odhodki možno v celoti ali delno prenesti v proračun ustanovitelja in ga uporabiti tudi za druge namene, če je tako določeno v aktu o ustanovitvi zavoda,« še pravi Ocvirkova.

Denar bi šel za vrtce, šole, javno kuhinjo

V proračun občine naj bi tako prenesli skoraj 1,3 milijona tržnega dobička iz preteklih 24 let, ZD Celje pa bi še vedno ostalo okoli milijon evrov dobička, ki so ga zaposleni ustvarili v okviru javnih zdravstvenih dejavnosti. Ker so se pojavili očitki, da sta tržni in zdravstveni del zaradi spremenjene zakonodaje ločena šele zadnjih 15 let in da je torej za leta prej nemogoče ugotoviti, od kod je prišel dobiček, so na oddelku za družbene dejavnosti celjske mestne občine pojasnili, da so v znesku, ki naj bi ga dobila občina, upoštevana tudi večletna povprečja razmerij med tržnim in javnim delom.

»Predlagana rešitev z ničimer ne posega v dosedanji način, obseg in kakovost izvajanja javne službe, saj bo za to poskrbljeno kot sedaj. Gre zgolj za ukrep, ki bo v javnofinančni stiski zagotovil enakomerno porazdelitev denarja za izvajanje vseh negospodarskih dejavnosti. Poleg tega ta rešitev z ničimer ne posega v sredstva, predvidena za investicijsko vlaganje zavoda,« še pojasnjuje Polona Ocvirk.