Marko Kovačič iz Miklavža na Dravskem polju je ključna oseba v ekipi Andreja Fištravca. Z občino dosledno posluje na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb. Zadnja pogodba mu je potekla konec leta 2014. Čeprav ni bil več v formalnopravnem odnosu z občino, je januarja letos še sodeloval na sestankih svetniških skupin pa tudi na sprejemih tujih delegacij je bil navzoč. Denimo 30. januarja, ko je Maribor gostil delegacijo iz kitajske province Jiangsu.
Znesek 1999 evrov dvignili na 3624 evrov
Konec januarja sta Fištravec in Kovačič vendarle formalnopravno uredila poslovno razmerje z občino. Podpisala sta novo podjemno pogodbo. No, pravzaprav sta podpisala dve, ampak o drugi kasneje.
Iz pogodbe s številko 10005-21/2014 je mogoče razbrati, da sta jo Kovačič in Fištravec podpisala 30. januarja. Še isti dan je soglasje k pogodbi dal Bojan Babič, vršilec dolžnosti direktorja mestne uprave. Pogodbo je Babič parafiral 3. februarja, Kovačič pa je dokument prejel dan pozneje. Za dva meseca dela Kovačiču po pogodbi pripada 1999 evrov bruto. Doslej bi bilo morebiti vse lepo in prav, če odmislimo pomisleke o sklepanju podjemnih pogodb za opravljanje tovrstnih nalog.
Na občini namreč obstaja še ena pogodba z enako zaporedno številko 10005-21/2014 in z datumom 30. januar 2015. Tudi na njej sta podpisa Fištravca in Kovačiča. Besedilo v njej je identično kot na prej opisani podjemni pogodbi. Ima samo eno majhno, a bistveno razliko. Po tej pogodbi bo Kovačič zaslužil 3634 evrov ali 63 odstotkov več kot po prvi. Tudi s to pogodbo se je strinjal direktor Babič. Datum na novem soglasju: 30. januar 2015.
Vendar je na tej pogodbi z roko napisano: »prejel 12. 2. 2015«. Torej jo je nekdo prejel dober teden dni po »cenejši« pogodbi, po kateri bi občina izplačala Kovačiču 1999 evrov honorarja. Naj še omenimo, da nikjer v teh dokumentih ni omenjeno, da prva pogodba ne velja več. Vse je napisano tako, kot da obstaja samo ena podjemna pogodba, ne pa dve.
Vprašanja za nacionalni preiskovalni urad
Za Mestno občino Maribor obstaja samo ena pogodba, in sicer tista dražja. Obstoj prve pogodbe so občinarji sprva vztrajno zanikali. »Mesečna bruto vrednost sklenjene pogodbe je 1817 evrov,« so zapisali v odgovoru. Na naše ponovno poizvedovanje o drugi pogodbi so nam znova odpisali, da so s Kovačičem sklenili samo eno pogodbo.
Šele ko smo vprašanje postavili tudi Kovačiču, smo z občine dočakali odgovor, v katerem so priznali obstoj dveh pogodb. »Pogodba, ki jo omenjate, ni v veljavi. Gre za prvo pogodbo, ki je bila podpisana z gospodom Markom Kovačičem in je bila nemudoma preklicana po ugotovljeni napaki pri izračunu pogodbenega zneska,« so nam odpisali. Kovačič na naše vprašanje o podpisu dveh pogodb ni odgovoril.
Občinska pojasnila so vse prej kot prepričljiva, saj v drugi pogodbi ni zapisane niti besede o tem, da je prva pogodba preklicana. Pa četudi bi bila res preklicana, bi morala nova pogodba imeti drugo zaporedno številko in datum. Več dejstev na pogodbah tudi nakazuje, da se ta sprememba ni mogla zgoditi nemudoma, kot trdijo v županovem kabinetu. Temveč da je med prvo in drugo pogodbo minilo več dni.
Zanimiva je tudi trditev, da so v prvotni pogodbi napačno izračunali znesek. Višina »popravljenega« zneska dejansko ni naključna. Če bo Kovačič tudi v prihodnosti sklepal pogodbe z istim mesečnim plačilom, bo v letu 2015 zaslužil skupno 19.990 evrov. To je tik pod mejo 20.000 evrov, nad katero je občina po določilih zakona o javnem naročanju zavezana k objavi obvestila o oddaji naročila in izvedbi javnega odpiranja ponudb.
Obstoj dveh identičnih pogodb z različnim honorarjem postavlja veliko vprašanj, ne nazadnje zato, ker so na občini sprva vztrajali, da obstaja le ena pogodba, nato so obstoj dveh pogodb utemeljili z neprepričljivimi argumenti. Ker je bila prva pogodba že ustrezno zavedena v občinskih evidencah, se seveda poraja tudi vprašanje, ali takšno spreminjanje pogodbe ne podaja sumov storitve kaznivega dejanja.
Ali je takšno spreminjanje pogodbe zakonito, smo vprašali vodstvo občine. Županove smo tudi vprašali, ali so v tem poslu antidatirali pogodbo, nato so jo čez nekaj dni zamenjali s tisto s prenizkim zneskom. »Z gospodom Markom Kovačičem je bila sklenjena podjemna pogodba. Po ugotovitvi napake pri višini pogodbenega zneska sta obe pogodbeni stranki soglašali, da se napaka popravi in se ponovno podpiše pogodba z enako vsebino, le s popravljenim zneskom. Prvotna pogodba se je anulirala, tako da velja samo sedanja pogodba,« so zapisali v odgovoru na naša vprašanja.
Kakšne so (kazensko)pravne posledice dejstva, če obstajata dve podpisani pogodbeni listini z enako vsebino, datumom in zaporedno številko? »S takšnim primerom se še nisem srečal,« se je našemu vprašanju čudil odvetnik Miha Kozinc. »Ne razumem, zakaj niso prve pogodbe preprosto razveljavili z drugo pogodbo ali pa sklenili aneksa. Ne vem, kaj naj vam odgovorim. S takšnimi vprašanji bi se najbrž moral ukvarjati nacionalni preiskovalni urad.«
