Morje, plaža, sprostitev, odklop, brezdelje, hribi, zabava. Sanje večine srednješolcev med poletnimi počitnicami. Nekaj pa je takšnih, ki jih tudi v tem času veselijo delo, učenje in zabava. Eno takšnih priložnosti ponujajo Kemijski inštitut Ljubljana, Fakulteta za farmacijo v Ljubljani in Filozofska fakulteta v Ljubljani, ki so pred dvema letoma osnovali projekt Nova generacija ved o življenju, s katerim želijo dijakom približajo znanost.
Takšne izkušnje odpirajo nova vrata in izzive, ti pa nove uspehe. Taka so tovrstna udejstvovanja na različnih tekmovanjih in pri raznih projektih, letos prvič tudi s tekmovanjem iGEM. To je svetovno priznano tekmovanje iz sintezne biologije, na katero so se do sedaj iz Slovenije vključevali le študentje, ki so bili tam tudi zelo uspešni. Lani pa so se na Kemijskem inštitutu Ljubljana odločili, da prvič sestavijo slovensko ekipo srednješolcev, ki jih zanima znanost. Med poletjem je tako na Kemijskem inštitutu potekal izbor, v katerem so iskali dijake, ki so uspešni in samoiniciativno aktivni na področjih biotehnologije, genetike, sintezne biologije, biologije celice, bioinformatike, biologije, kemije ter sorodnih ved in imajo žilico za raziskovanje v laboratoriju.
Priprave na tekmovanje so se začele oktobra lani, na njih pa dijaki pridobivajo poglobljeno teoretično in praktično osnovo s področja sintezne biologije ter razvijajo projektno nalogo. Prvo ekipo slovenske srednješolske ekipe iGEM sestavljajo Anže Vozelj, Ana Milovanović, Domen Kulovec, Zala Sekne, Mariša Cvitanič, Jernej Šavli, Nina Jerala in Aleš Zupančič. Teh osem mladih znanstvenikov pod mentorstvom dr. Ilje Gasana Osojnika Črnivca, prof. dr. Marka Dolinarja in asist. dr. Marine Klemenčič raziskuje nove metabolne poti za sintezo biogoriv.
Dilema, ali se potegovati za mednarodni uspeh ali dobre ocene
Dijaki, ki se odločamo za tovrstne projekte, smo velikokrat v razcepu, ali naj se sploh odločimo za sodelovanje v projektu, ki nas zanima, in s tem tvegamo šolski uspeh ali pa naj se pridno učimo in zbiramo točke za vpis na želeno fakulteto. Uspehi na takšnih tekmovanjih namreč ne prinašajo dodatnih točk ali »bonusov«, s katerimi bi fakultete na tovrstnih tekmovanjih izjemno uspešne dijake obravnavale prednostno. Opozoriti velja, da so tudi dijakom, ki so v ekipi in v tem šolskem letu obiskujejo četrti letnik, organizatorji iGEM odsvetovali sodelovanje na tekmovanju, saj bi težko usklajevali priprave na maturo, samo maturo in priprave na tekmovanje. Urnik tekmovanja namreč terja veliko prostega časa, ki je med drugim namenjen učenju. Vse fakultete, ki imajo omejitve vpisa, pa imajo kot enega izmed pogojev za vpis določen le splošni učni uspeh v tretjem in četrtem letniku ter uspeh na maturi, lahko pa imajo določen še tretji pogoj. Ta je največkrat uspeh pri določenem maturitetnem predmetu.
Če se dijak odloči za tekmovanje, kot je iGEM, tako lahko tvega, da zaradi posvečanja projektu v šoli ali na maturi ne bo tako uspešen, posledično pa, da morda ne bo dosegel dovolj točk za vpis na želeno fakulteto. A na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pravijo drugače, in sicer, da bi fakultete morale upoštevati zakon o visokem šolstvu, ki med drugim določa, da se s študijskim programom lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti dijakov. Prav tako lahko, dodajajo, umetniška akademija s svojim študijskim programom določi, da se v študij vpiše tudi tisti, ki sicer ne izpolnjuje pogojev oziroma nima opravljene mature ali zaključnega izpita, vendar mora izkazovati izjemno umetniško nadarjenost.
Odločitev v rokah posamezne fakultete
To je, kot kaže, odvisno predvsem od volje vodstva posamezne fakultete. Na ministrstvu namreč pojasnjujejo, da je odločitev oblikovanja oziroma določitve vsebine posameznega študijskega programa prepuščena visokošolskim zavodom. Se pa kljub vsemu kažejo nekatere spremembe, s katerimi bi izjemno nadarjenim dijakom omilili skrbi pri vpisovanju na fakulteto. Sredi februarja so namreč v javno obravnavo poslali predlog koncepta zakona o visokem šolstvu, ki med drugim vključuje tudi spremembo vpisnih pogojev, da bi poleg splošnega učnega uspeha in uspeha na maturi veljali tudi dodatni pogoji, pri čemer se bodo o omejitvi vpisnih mest visokošolski zavodi odločali samostojno, brez predhodnega soglasja vlade.
Prispevek je nastal v okviru projekta Obrazi prihodnosti, seriji Dnevnikovih novinarskih delavnic, v katerih sodelujejo mladi novinarji s srednjih šol po vsej Sloveniji.
