Trideset minut za domačo nalogo, petinštirideset minut za učenje matematike in potem že trening, dva ali še več. Vsak mlad športnik ima natančno razčlenjen urnik obveznosti, drugače ne gre. Petkovi večeri za večino najstnikov predstavljajo zabavo, pa naj bo to kino, obisk najnovejše diskoteke ali pa samo druženje s prijatelji. Za športnika petek predstavlja popoln termin za samo enega od mnogih treningov. Tudi ob koncih tedna nismo prosti. Največ tekem je ob sobotah in nedeljah. Pa vendar nam ne primanjkuje časa za izobrazbo. Disciplina mora biti na prvem mestu, zato večini dobro uspevata šola in šport, s katerim se ukvarjajo. Vendar čemu ves ta trud?

Za določen šport se odločimo v rosnih letih in pri tem vztrajamo do srednje šole. Nekaj sanj se s končano osnovno šolo razblini, saj mladi športniki menijo, da jim ne bo uspelo vzdrževati ravnotežja med šolo in treningi. Kljub vsemu še vedno obstajajo najstniki, ki želijo svoje sanje nadaljevati. Za vztrajne se v Sloveniji najde kar 13 športnih gimnazij, ki omogočajo več treningov in gimnazijsko izobrazbo. Za najbolj zagrete pa obstaja fakulteta za šport. Ta je na svojem področju najvišja slovenska znanstvena in raziskovalna ustanova. Njena temeljna naloga je, da z znanstvenimi raziskavami in z vzgojo vrhunskih športnih strokovnjakov gradi temelje športne kulture našega naroda in države.

Kljub splošno dobrim pogojem pa se ne moremo izogniti drugim socialnim problemom, ki lahko prekrižajo načrte mladim nadarjenim športnikom. Če želiš postati športnik, namreč ni pomemben le talent, ampak moraš imeti tudi ustrezno finančno podporo. Vsi pa vemo, da je v današnjih časih, sploh v gospodarski krizi, to velik problem. Kot športnika dobro veva, koliko denarja zahtevajo posamezni športi. Za marsikoga se zdi to preveč in tudi sami velikokrat pomislimo, da je morda vse skupaj predrago, da staršem nočemo nalagati še tega bremena. Vendar sanje so večje od težav, zato treniramo tudi sami, po treningih. Vsak strmi k enemu in edinemu cilju. Naj bo to ime olimpijskega zmagovalca ali pa ime košarkarja v najboljši ekipi.

V glavah športnikov so jasni cilji. Vsak zase gradi pot do njih, uspe pa le tistim, ki imajo dovolj volje za uresničitev svojih največjih sanj. Vendar je težko. Srečujemo se z vprašanji, kaj se bo naredilo z osebo, če klub, v katerem trenira, propade. Je prisotne dovolj volje za vožnjo v druge kraje? Kaj se bo zgodilo, če se poškodujem? Za uspeh je torej potrebnega veliko odrekanja, saj ni še nihče na sam vrh prišel brez truda. Tako kot Tina Maze, Primož Kozmus, Peter Prevc, moramo tudi mi poskrbeti za čim več treniranja, saj nam to odpira vsa vrata.

Ema in Jaka sta dijaka športnega oddelka na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje.

Prispevek je nastal v okviru projekta Obrazi prihodnosti, seriji Dnevnikovih novinarskih delavnic, v katerih sodelujejo mladi novinarji s srednjih šol po vsej Sloveniji.