Pomanjkanje kakovostnega spanja povzroči številne zdravstvene težave, kot so debelost, sladkorna bolezen, oslabljen imunski sistem in celo nekatere oblike raka. Ljudje, ki trpijo zaradi nespečnosti, imajo sedemkrat več možnosti za udeležbo v hudih prometnih nesrečah s smrtnim izidom ali hudimi poškodbami kot tisti, ki dobro spijo, so ob svetovnem dnevu spanja poudarili strokovnjaki, ki opozarjajo, da pomanjkanje spanja pomembno škoduje zdravju tako kratkoročno kot dolgoročno.
Tudi podatki zavarovalnic kažejo, da se sedem odstotkov prometnih nesreč zgodi zaradi nespečnosti, zaradi čezmerne dnevne zaspanosti pa okrog 20 odstotkov. Nespečnost pomembno vpliva tudi na delovni učinek in spremembo osebnosti. Kakovost spanja namreč vpliva tako na vsakodnevno razpoloženje kot na odnose, na delovanje v družbi in opravljanje dnevnih dejavnosti. »Če boste bolje spali, bo vaše življenje srečnejše za vas, pa tudi za vaše sodelavce, družino in prijatelje,« so prepričani strokovnjaki, ki so letos svetovni dan spanja (14. marec) ujeli v slogan: Ko je spanje urejeno, je za zdravje in srečo poskrbljeno. Več pozornosti so odmerili prav dobremu spanju, ki pomaga preprečiti tudi poslabšanje duševnega zdravja.
Petinosemdeset vrst motenj spanja
Mednarodna zveza za medicino spanja (WASM) navaja, da se sodobna družba spopada že s 85 vrstami motenj spanja, ki prizadenejo tudi do tretjino ljudi. Najpogostejše so nespečnosti (insomnije), za katerimi trpi več kot 20 odstotkov populacije, sledijo motnje dihanja med spanjem, ki pestijo 10 odstotkov ljudi, enak odstotek starejših pa ima tudi sindrom nemirnih nog in periodičnih gibov udov med spanjem.
Pri zvezi prav tako opozarjajo, da imajo lahko nezdravljene motnje spanja, ki povzročajo neobvladljivo dnevno zaspanost, denimo narkolepsija, motnje dihanja v spanju, sindrom nemirnih nog in periodičnih gibov udov med spanjem, zelo hude posledice. Zato je še toliko bolj skrb vzbujajoč podatek, da večina težav ni prepoznana. Znano je na primer, da narkolepsija, ki se največkrat kaže kot neobvladljiva čezmerna dnevna zaspanost, prizadene enega od 2000 ljudi, in tako lahko domnevamo, da je v Sloveniji okoli tisoč oseb s takšno motnjo spanja, čeprav je diagnosticiranih le okoli 50 bolnikov. Preostali pa so pogosto ocenjeni kot leni in nezainteresirani, celo kot psihiatrični bolniki. In čeprav bi lahko večino motenj spanja preprečili ali učinkovito zdravili, ostajajo težave v šoli, na delovnem mestu in v družbenem okolju njihov osebni problem.
Narkolepsija pogosta med najstniki
Narkolepsija, najpogosteje za njo zbolijo najstniki ali mlajši odrasli, je sprva prisotna le v monotonih situacijah, ko otroci zaspijo med poukom v šoli, ob gledanju televizije, odrasli pa med branjem časopisa ali kot sopotniki v avtomobilu. Kasneje postane huda zaspanost izrazitejša, bolniki lahko zaspijo na delovnem mestu, med pogovorom, kot vozniki avtomobila, med obrokom, med hojo. Čezmerna dnevna zaspanost je vedno kratka, bolniki pa se po nekaj minutah spanja običajno počutijo bolje.
Poleg napadov čezmerne dnevne zaspanosti imajo bolniki še druge simptome: kataplektične napade delne ali popolne izgube mišičnega tonusa ter paralize in halucinacije ob uspavanju in prebujanju. Največkrat gre za grozne, neprijetne privide ali prisluhe, bolnik lahko vidi, kako po njem leze neka žival ali sliši glasove.
Kadar bolniki občutijo hudo čezmerno dnevno zaspanost, morajo k zdravniku, da izključi druge bolezni, kot so slabokrvnost, moteno delovanje ščitnice, okužbe. Nadaljnjo diagnostiko opravi specialist nevrolog somnolog. Bolezen ni popolnoma ozdravljiva, se pa stanje z zdravljenjem lahko precej izboljša.
Raziskave kažejo, da se narkolepsija pogosteje pojavlja v družinah. Način dedovanja še ni znan, obstajajo pa laboratorijski in genetski testi, ki pomagajo pri postavitvi diagnoze narkolepsije.
»Čeprav nimamo populacijskih študij, velja, da se s težavami pri spanju sreča enkrat v obdobju otroštva tudi do 30 odstotkov otrok,« pojasni asist. Barbara Gnidovec Stražišar s Pediatrične klinike v Ljubljani in doda, da zavedanje o pomenu spanja in motnjah spanja narašča v strokovni in laični javnosti. »Odkar smo pred 15 leti odprli Ambulanto za motnje spanja otrok, število napotitev stalno narašča. Lani smo obravnavali več kot 160 otrok z motnjami spanja,« pojasni in doda, da so v Sloveniji narkolepsijo diagnosticirali pri dveh deklicah v starosti 14 in 16 let.
Motnje spanja se pri otroku kažejo bodisi kot nespečnost ob težavnem večernem uspavanju ali pogostih nočnih prebujanjih. Otroci, ki imajo težave s spanjem, lahko čez dan kažejo znake čezmerne dnevne zaspanosti, šolar gre po prihodu iz šole spat, čeprav dnevno spanje za njegovo starost ni več primerno. Po drugi strani se čezmerna zaspanost pri nekaterih, predvsem mlajših otrocih, kaže s hiperaktivnostjo, težavami pri koncentraciji ipd. Parasomnije se kažejo tudi z dogodki, ki se dogajajo v spanju in so včasih lahko zelo dramatični. Če pride do tovrstnih težav, je treba k zdravniku, pravi Gnidovec-Stražišarjeva in doda, da sodijo med motnje spanja tudi razvade oziroma slaba higiena spanja, še posebno če ima otrok zatem opisane dnevne simptome.
Potreba po spanju je do neke mere individualna in z njo se rodimo. Nekateri potrebujejo več, drugi manj spanja. To seveda velja že za dojenčke. Potreba po spanju od novorojenčkovega obdobja, ko otrok prespi praktično tri četrtine dneva, s starostjo postopno pada. Bolj kot minute spanja so pomembni morebitni znaki čezmerne zaspanosti podnevi in dejstvo, ali se otrok razvija primerno, napreduje s telesno težo, je zadovoljen, dobro razpoložen. Vse to pomeni, da dobi tudi dovolj spanja.
Nekatere izmed desetih zapovedi za zdravo spanje, ki jih je oblikovala Svetovna zveza za motnje spanja, lahko začnejo starši izvajati praktično že ob rojstvu s poudarjanjem razlike med dnevom in nočjo, zatemnitvijo ponoči in ne ob dnevnem spanju, drugačnim ravnanjem ob nočnih prebujanjih, ko so ta še potrebna ipd. Zgodaj lahko pričnejo tudi z uvajanjem rutine pred spanjem, navajanjem otroka na tako imenovano samouspavanje. Več podatkov o motnjah spanja: Spletna stran o spanju in narkolepsiji: http://www.zaspan.si/
Preberite še: Porušen ritem budnosti
