Povečana planiška letalnica se podaja v lov za novimi rekordi, po katerih je slovela dolga leta

Leta 1985 nova velikost in začetek obdobja norih rekordov

Prva večja prenova letalnice se je zgodila leta 1984, ko so se v Planici odločili 50. obletnico skakanja v dolini pod Poncami obeležiti s povečanjem letalnice. Pod nadzorom bratov Gorišek so pri delu pomagali številni prostovoljci in tudi pripadniki jugoslovanske vojske, naprava pa je bila deležna nekaterih sprememb in novosti. Staro leseno zaletišče je bilo v celoti zamenjano z novim, s kovinskim ogrodjem, odskočna miza pa je bila prestavljena za pet metrov nazaj, kar je s poglobitvijo pristajalnega dela skakalnice omogočilo daljše polete. Točka K letalnice se je s 165 premaknila na 185 metrov in vsi so nestrpno pričakovali naslednje veliko tekmovanje na njej. To je bilo svetovno prvenstvo v poletih leta 1985, ko so bili doseženi tudi trije svetovni rekordi, slavo pa je takrat pobral legendarni Finec Matti Nykänen, ki je postal svetovni prvak, svetovni rekord pa je pomaknil na 191 metrov.

Pri Mednarodni smučarski zvezi so po tem svetovnem prvenstvu in rekordu Nykänena v nasprotju z željami in navdušenjem organizatorjev, tekmovalcev in navijačev povlekli čudno potezo ter v želji po ustavitvi lova za rekordi uveljavili pravilo, da skoki, ki bodo daljši od rekordnega, torej 191 metrov, ne bodo prinašali nobenih dodatnih točk. A tudi to ni ustavilo razvoja skokov in smernice rasti rekordov, ki so bili od leta 1985 dalje vselej doseženi v Planici, dokler primata letalnici Bratov Gorišek šele leta 2011 ni odvzela povečana (tudi Goriškova) letalnica v Vikersundu.

Naslednjič so se letalci z vsega sveta na letalnici v Planici zbrali leta 1987 na dveh tekmah svetovnega pokala, Poljak Piots Fijas pa je svetovni rekord Nykänena popravil za tri metre, na 194-metrsko znamko. Enak dosežek je čez štiri leta na naslednji tekmi tam ponovil še Nemec Ralph Gebstedt in v začetku 90. let prejšnjega stoletja je torej že začelo dišati po magični meji 200 metrov, ki so ji bili najboljši letalci vse bliže.

Nieminen leta 1994 prvi poletel prek 200 metrov

Do prvega poleta prek 200 metrov ni bilo treba dolgo čakati, saj je že naslednji obisk planiške letalnice prinesel vpis v zgodovino človeštva. Svetovno prvenstvo v poletih leta 1994 je poskrbelo za udeležbo najboljših letalcev, planiški delavci pa so z nekaj manjšimi popravki na letalnici omogočili, da je bilo moč poleteti še dlje. In rekord je padel že na treningu. Najprej je Avstrijec Martin Höllwarth svetovni rekord pomaknil na 196 metrov, kmalu za njim pa je njegov rojak Andreas Goldberger kot prvi v zgodovini poletel prek 200-metrske znamke, a je po doskoku pri 202 metrih z rokama podrsal po tleh in rekord ni obveljal. Morda nekoliko razočarane gledalce je kmalu zatem potolažil Finec Toni Nieminen, ki je normalno in varno pristal pri 203 metrih ter se vpisal v zgodovino kot prvi človek, ki je poletel prek 200 metrov in tudi obstal na nogah. Njegov rekord je sicer že naslednji dan še precej popravil Norvežan Espen Bredesen s poletom, dolgim 209 metrov, in obdobje lova na nove rekordne daljave se je začelo.

V novem tisočletju 200-metrska znamka nič posebnega

Začetna leta novega tisočletja so tako prinesla razvoj rekorda v nove dimenzije, poleti prek 200 metrov pa niso bili več nič posebnega. Marca 2000 sta Avstrijca Thomas Hörl in Andreas Goldberger tako prva preletela 220-metrsko znamko, slednji pa je na ekipni tekmi rekord prestavil na 225 metrov in je obveljal tri leta, dokler ga ni Finec Matti Hautamäki popravil še za šest metrov, na 231.

Leto 2005 je bilo še zadnjo rekordno v Planici, z 239 metri se je svetovnega rekorda polastil Norvežan Björn Einar Romören.

Ta dosežek je nato ostal nedotaknjen do leta 2011, ko je v Vikersundu zrasla večja letalnica od planiške, svetovni rekord pa je Romören predal rojaku Johanu R. Evensonu, ki je poletel kar 246,5 metra. Ta rekord je šele letos popravil slovenski šampion Peter Prevc z zgodovinskim poletom 250 metrov, a na svojo smolo je bil rekorder le en dan, preden mu je rekord speljal Norvežan Anders Fannemel (251,5 metra).

Leto 2015 prinaša novo obdobje v Planico, rekord 239 metrov bo močno ogrožen

Vse od tistega februarskega konca tedna v Vikersundu se ljubitelji skokov sprašujejo, kakšen bo odgovor Planice, ki se s prenovljeno letalnico letos vrača v boj za rekorde. Velikost letalnice je enaka tisti v Vikersundu, obe pa je ob pomoči sina Sebastjana zasnoval Janez Gorišek, ki je že večkrat povedal, da sta si letalnici precej podobni, a da je polet Fannemela preko 250 metrov na trenutnih letalnicah že precej na meji mogočega, zato ni ravno samoumevno, da bi Planica lahko postregla s še daljšim poletom, bo pa zagotovo ogrožen dosedanji planiški rekord (239 metrov, Romören).

(Foto: Bojan Velikonja)

Planiška letalnica je bila letos povečana v skladu z razvojem in spremembami pravil FIS, ki sedaj dovoljujejo 135 metrov višinske razlike med odskočno mizo in najnižjo točko doskočišča. Odslej bo njena točka K pri 200 metrih, velikost skakalnice (HS – »hill size«; od leta 2004 se velikost skakalnic označuje z oznako HS in ne več s točko K) pa je 225 metrov, enako kot velja za letalnico v Vikersundu. Naletna miza je sedaj pomaknjena še za 12 metrov nazaj ter sedem metrov in pol višje, blažji pa bo tudi naklon zaletišča. Zaradi teh sprememb in drugačnega profila je letalnica večja in bolj prijazna letalcem, po besedah Janeza Goriška pa je pripravljena tudi za (lažje izvedljive) posege in povečave v prihodnosti, ko naj bi bilo mogoče na njej leteti tudi 300 metrov.