Učiteljem z OŠ Prule je prekipelo. Mesec in pol pred nacionalnim preverjanjem znanja (NPZ), ki ga po vsej Sloveniji opravljajo učenci 6. in 9. razredov, so se odločili. »Ne bomo več brezplačno popravljali testov NPZ,« je včeraj v imenu kolektiva javno napovedala učiteljica matematike in fizike Joži Okorn. Preizkuse so namreč dolžni vrednotiti, njihovo delo pa ni več dodatno plačano, kot je bilo nekoč, temveč je le še ena dodatna obveznost v 40-urnem delavniku. Ker pa vanj šolska oblast vsako leto doda nekaj novih obveznosti, ki niso del pouka, seznam teh obsega že tri strani. Da vseh 13 učiteljev, ki naj bi na prulski osnovni šoli popravljali preizkuse na NPZ, ne namerava podpisati odločb, ki jim jih bo v teh dneh poslalo ministrstvo za izobraževanje, bodo z dopisom ministrstvo obvestili še ta teden, pismo pa bodo posredovali tudi Državnemu izpitnemu centru in sindikatu SVIZ. »Zahtevamo, da je popravljanje NPZ naša odločitev. Če vanjo privolimo, naj nas za to ustrezno plačajo,« je odločna Okornova. Vse kaže, da bo NPZ eden prvih vročih kostanjev za (predlagano) novo ministrico Klavdijo Markež.
Preizkuse nacionalnega preverjanja znanja so dolžni popravljati učitelji razrednega pouka v 4. in 5. razredu ter tisti predmetni učitelji, katerih predmeti se v tekočem šolskem letu izvajajo na NPZ, pa čeprav kot 3. predmet v 9. razredu in morda sploh ne na njihovi šoli. Vse razpoložljive učitelje mora vodstvo šol jeseni prijaviti ministrstvu, to pa jim v podpis spomladi pošlje odločbe, ki so podlaga za njihovo delo. Nekateri s popravljanjem nimajo veliko dela in ga opravijo v osmih urah, pri slovenščini pa za to lahko porabijo tudi blizu 30 ur.
Ker šole nimajo natančnejših navodil z ministrstva, kako naj vrednotijo delo učiteljev, so pred dvema letoma v Združenju ravnateljev osnovnih in glasbenih šol oblikovali takšen predlog: ravnatelj naj vsakemu popravljalcu prizna osem ur kot nadomestilo za manjkajoče dneve dopusta (delovnih dni je namreč med počitnicami več, kot imajo nekateri učitelji dopusta). A kaj, ko večina učiteljev že med letom z nadomeščanji opravi vse manjkajoče ure. Zato teste, kot trdijo, popravljajo brezplačno.
»Državni izpitni center naj z učitelji podpiše podjemne pogodbe, za to odgovorno nalogo pa naj jih plača z desetimi evri na izpitno polo,« predlaga ravnatelj osnovne šole Prule Dušan Merc. Opozarja, da so imeli učitelji, ki so popravljali preizkuse na NPZ, sprva višje plače od drugih. Kasneje so bili za delo, ki so ga opravljali popoldne in ob koncu tedna, dodatno plačani. Zadnjih nekaj let pa je to le še njihova dodatna obveznost, ki jo morajo opraviti v okviru svojega delavnika.
Vsega je kriva formativna vloga NPZ, pravijo na ministrstvu za izobraževanje. S tem izrazom imajo v mislih »ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti ter povratno informacijo o znanju vsem vpletenim«, kot to definirajo v šolskih dokumentih. Ali po domače: rezultati preizkusov v 6. in 9. razredu predstavljajo zgolj informacijo o učenčevem znanju, ne vplivajo pa na zaključne ocene ali – kot eno od meril – na vpis v srednjo šolo. Uspeh pri NPZ v devetem razredu je ključnega pomena le pri tistih učencih, ki se vpisujejo v šolo z omejitvijo vpisa, hkrati pa se po šolskih ocenah na vpisnem situ znajdejo med kandidati z enakim seštevkom točk. Informativna funkcija NPZ po mnenju ministrstva narekuje tudi njihovo specifično vlogo. »Zunanje preverjanje znanja naj bo v čim večji meri del normalnega šolskega utripa in v čim manjši nekaj, za kar bi se bilo treba posebej pripravljati,« pravijo na ministrstvu. K temu, kot kaže, sodi tudi dodatno (ne)plačevanje popravljalcev.
Je popravljanje mature vredno več?
Nasprotno od osnovnošolskih učiteljev srednješolski popravljalci maturo popravljajo le, če se tako odločijo in za to tudi so posebej plačani, je že pred dvema letoma opozorila učiteljica Bojana Potočnik z OŠ Franja Malgaja Šentjur. Na ministrstvu odgovarjajo, da je matura državni izpit in obveznost za pridobitev srednješolske izobrazbe, zato je »sistem izvedbe mature natančno opredeljen s predpisi in pravili, saj morata biti zagotovljeni kakovost in eksternost. Nabor ocenjevalcev za splošno maturo opravi Državni izpitni center na temelju razpisa; ti ocenjevalci se tudi dodatno izobražujejo in usposabljajo za ta namen. Ocenjevalci opravljajo delo zunaj svojega delovnega časa.«
Neupravičeni pritiski na angliste
Odgovor ministrstva vnovič sproža vprašanje o ustreznosti informativne vloge osnovnošolskih NPZ. »Težko je pričakovati od 15-letnika, da bo dal vse od sebe še v enem od številnih testov v maju – zato da bo ubranil ugled svoje šole, ki želi biti boljša od republiškega povprečja,« izpostavlja Potočnikova. V želji, da bi šola na NPZ dosegla čim boljši rezultat, so se dosežki ponekod sprevrgli celo v pritiske vodstev šol (in občinskih oblasti) na učitelje.
Zlasti problematično je razumevanje dosežkov pri preizkusu iz angleškega jezika v 6. razredu devetletke, nas je opozorila učiteljica angleščine na eni od manjših, podeželskih šol, ki ne želi biti imenovana. Ta test namreč ne preverja le ciljev predmeta, opredeljenih v učnem načrtu, pač pa tudi, do kod seže znanje angleškega jezika najzmožnejših učencev. To pomeni, da dosežkov posameznih učencev ali celotne šole ne bi smeli pretvarjati v osnovnošolske ocene. Lani so slovenski šestošolci pri tem predmetu na NPZ dosegli povprečno 48 odstotkov točk, kar, kot rečeno, ne pomeni, da bi jim morali v spričevalu pri angleščini za ta dosežek zapisati zadostno oceno. »Žal ravnatelji, občinski politiki in starši tega ne razumejo,« opozarja naša sogovornica, ki je zaradi nekoliko slabših rezultatov v primerjavi z državnim povprečjem deležna nenehnih očitkov vodstva šole.
Na to posebnost pri angleščini je v lanskem poročilu o NPZ opozoril tudi Državni izpitni center. Po dodatnem raziskovanju je izpostavil še velike razlike med znanjem šestošolcev pri tem predmetu. Največje povzroča zgodnje učenje angleškega jezika, ki je povezano tudi s socialno-ekonomskim statusom učenčeve družine, zaradi različnih možnosti za zgodnje učenje angleščine pa so precejšnje razlike tudi med podeželskimi in mestnimi šolami.
Na potezi je ministrstvo za izobraževanje. Nekdanja ministrica Stanka Setnikar Cankar je obljubljala, da se bo tej temi podrobneje posvetila po pogajanjih o rebalansu proračuna, a je prej odstopila. Kako (ne)resen problem je NPZ za ministrstvo priča tudi podatek o skupini, ki je preučevala, ali bi preizkuse NPZ v prihodnje vendarle bolj upoštevali pri vpisu v srednje šole. »Skupina je prenehala delovati, ko je ugotovila, da bi bilo eksterno preverjanje ob koncu osnovne šole izjemno uporabno pri vpisu v srednje šole, a je sedanji namen NPZ drugačen. Je formativne narave in zato ne more biti temeljni kriterij za vpis v srednjo šolo ob omejitvi vpisa,« so razložili na ministrstvu.
Petra Mlakar