Malo je verjetno, da bo kandidatu, ki se je v volilni boj podal brez bremena preteklih afer in v prvem krogu zbral največ glasov, danes uspelo zmagati v drugem krogu rektorskih volitev Univerze v Mariboru. Izvoljivost Sama Bobka, bivšega dekana ekonomsko-poslovne fakultete, je zdesetkalo petkovo razkritje na Supervizorju.

Višina Bobkovih zaslužkov je prišla v javnost z zamudo zato, ker je honorarje za pedagoško delo prek podjemnih in avtorskih pogodb prejemal razpršeno na tri transakcijske račune. Šele ko so na Komisiji za preprečevanje korupcije združili vsa ta nakazila, je skupni znesek presegel 200.000 evrov, kar je KPK določila kot spodnjo mejo za izkazan javni interes razkritja v aplikaciji Supervizor. Od leta 2003 je Bobek zaslužil 472.778 evrov.

Pozabljivi profesor Bobek

»Moji javno razkriti prihodki so v skladu z navodili o normativih za obračunavanje po pogodbah o avtorskem delu in po podjemnih pogodbah,« vztraja rektorski kandidat, ki včeraj ni bil dosegljiv za izjavo. Svojo verodostojnost je 57-letni profesor za področje poslovne informatike kompromitiral z izjavami na predvolilnih soočenjih. Na vprašanje časnika Večer o višini postranskih zaslužkov je namreč odvrnil, da je leta 2014 prejel okoli 9000 evrov, leto prej pa okoli 4000 evrov. »Za celo obdobje pa ne vem,« se je tedaj izgovoril.

Bobek se je moral javno zagovarjati tudi zaradi razkritja, da je v letu 2014 preživel kar 85 dni na službenih potovanjih v tujini, kar je matično fakulteto stalo okoli 20.000 evrov. Med drugim je 17 dni preživel v Indiji in 22 dni na Kitajskem. Bobek je o tem pojasnil, da je bil v tujino povabljen kot gostujoči predavatelj na fakultetah in da so del stroškov poravnali gostitelji.

Po objavi teh informacij se je v javno razpravo vključil rektor Danijel Rebolj, ki je pogorel v prvem krogu rektorskih volitev, saj se je uvrstil komaj na četrto mesto. Po njegovi oceni bi bilo najprimernejše, če bi drugi krog volitev prestavili oziroma če bi senat univerze rektorske volitve preprosto razveljavil.

Tičarjeva politična dediščina

Odhajajoči rektor je prepričan, da so bile volitve kompromitirane in manipulirane, zato naj bi bila vprašljiva njihova legitimnost. Pri tem je opomnil na spletni portal uni-novice.org, na katerem so anonimni avtorji najprej napadali njega, nato pa še Bobka. Le Igor Tičar se je izognil javnemu blatenju tistih, ki ustvarjajo to spletno stran.

Razveljavitev oziroma prestavitev drugega kroga je Rebolj argumentiral še z okoliščino, da je protikandidat Igor Tičar, bivši dekan fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, star 66 let. In da bo lahko na univerzi zaposlen samo še največ dve leti. Poleg tega o vsakoletnem podaljšanju delovnega razmerja odloča rektor in bi potemtakem moral Tičar odločati tudi o svoji zaposlitvi. Vendar je to vprašanje že premlevala volilna komisija univerze in v kandidaturi ni zaznala spornih okoliščin. Za povrh je pritožbeni rok že zdavnaj potekel.

Tičarja, ki je v prvem krogu volitev zbral 11 glasov manj kot Bobek, postranski zaslužki ne kompromitirajo. V minulih dvanajstih letih je poleg redne plače na univerzi zaslužil »komaj« 66.469 evrov. Njegovi nasprotniki opozarjajo na domnevno sporne povezave z ekipo bivšega rektorja Ivana Rozmana, pod katerim je mariborska univerza drsela iz ene afere v drugo. Moteča naj bi bila tudi Tičarjeva politična dediščina: aktiven je bil v strankah LDS in Zares. To breme iz preteklosti pa najbrž ne bo zadoščalo, da bi se danes na volitvah uvrstil za Bobkom.