Dokumenti o Hypo Alpe Adria Bank, ki jih je na svoji spletni strani objavil avstrijski aktivist Gernot Pointner, postavljajo v novo luč tudi slovenski del afere. Razkrivajo namreč, da so davčni organi v Celovcu že spomladi 2010, torej skoraj leto dni pred odmevno zamenjavo vodilnih v slovenskem Hypu, vedeli, da imajo pri njegovih nepremičninskih poslih pomembno vlogo tudi posredniška podjetja iz tujine. To naj bi jim namreč pojasnila nekdanji direktor Hypo Alpe Adria Consultants Andrej Oblak in njegov oče Miro Oblak, prvotni lastnik hotelsko-apartmajskega naselja Rezidencija Skiper v Savudriji.
Med množico dokumentov, ki jih Pointner javno objavlja že od lanskega decembra, je mogoče najti tudi kazensko ovadbo, ki so jo avstrijski kriminalisti maja lani vložili na tožilstvo v Celovcu. Ta se nanaša na preiskavo nekaterih nepremičninskih poslov banke na Hrvaškem. Čeprav med ovadenimi ni slovenskih državljanov, so ti omenjeni v nekaterih delih več kot dvesto strani dolgega dokumenta.
Kaj je že leta 2010 vedel celovški davčni urad
Iz njega je razvidno, da so Miro Oblak, Andrej Oblak in liechtensteinski odvetnik Gerold Hoop konec aprila 2010, ko je Hypo Alpe Adria Bank Slovenija še vodil Anton Romih, njegov predhodnik Božidar Špan pa je imel še vedno visok položaj v avstrijski matici, davčnemu uradu v Celovcu očitno razložili matrico delovanja banke v Sloveniji in na Hrvaškem. V več strani dolgem dokumentu - pisci ovadbe ga poimenujejo kot »razkritje« - naj bi davčnim oblastem med drugim pojasnili, na kakšen način se je v njenih nepremičninskih poslih ustvarjal dobiček. V prvem koraku je bilo tako ustanovljeno »holdinško podjetje« v tujini, največkrat v Liechtensteinu, česar v povzetku razgovora ni mogoče prebrati. Sledil je drugi korak: ustanovitev ali nakup praznega projektnega podjetja, ki je v Sloveniji kupilo zemljišče. To podjetje je nato imelo ključno nalogo povečati vrednost zemljišča, kar je največkrat pomenilo, da je to bodisi poskrbelo za spremembo namembnosti bodisi že pridobilo gradbeno dovoljenje za projekt. Potem je bila na vrsti prodaja projektnega podjetja. Od »holdinškega podjetja« ga je najpogosteje odkupil dejanski vlagatelj. Na koncu je sledila še »delitev izkupička med ljudmi, ki so sodelovali v projektu«.
Kdo igra s kom in proti komu v aferi Hypo
Opisani vzorec je domala enak tistemu iz poslov, zaradi katerih organi odkrivanja in pregona že skoraj štiri leta preiskujejo slovenski del afere Hypo. Na zelo podoben način – z dobičkom, ki je ostal na liechtesteinskem podjetju Ramua – je bilo denimo prodano Hypovo zemljišče v Dravljah, zaradi katerega sta se pred dnevi na zatožni klopi znašla Andrej Oblak in lastnik Kranjske investicijske družbe (KID) Jože Anderlič. Prav tako tudi zemljišče ob Vojkovi cesti v Ljubljani, ki je končalo v lasti Vegrada, še pred tem pa je glavnina dobička iz posla ostala na do takrat neznanem podjetju Enjuan Management Corp. iz Paname. Zaradi tega so v sodni preiskavi štirje nekdanji vodilni v slovenskem Hypu: Špan, Romih, nekdanji direktor Hypo Leasinga Andrej Potočnik in Andrej Oblak. Ta posel smo v Dnevniku razkrili oktobra 2010.
Iz ovadbe je mogoče sklepati, da so bili podatki, ki jih je pridobil davčni urad v Celovcu, za preiskovalce relativno pomembni. Omogočili so jim namreč lažje razumevanje nepregledne množice transakcij in sprememb lastniških deležev v vpletenih podjetij. A pri tem je ključno vprašanje, ali so jim Andrej Oblak, Miro Oblak in Gerold Hoop že takrat morebiti pomagali tudi z drugimi informacijami. Vsaj dva od naštetih naj bi to storila pozneje. Poročali smo že, da naj bi Miro Oblak avstrijskim preiskovalcem že pred časom razkril povezave Božidarja Špana z več podjetji in fundacijami, ki naj bi prejele denar iz Hypovih poslov z Vegradom in Rezidencijo Skiper. Potrdil naj bi jim, da je Španu na račune dveh podjetij iz Luksemburga in Liechtensteina nakazal 3,8 milijona evrov. Špan nam je že leta 2013 prek odvetnika Blaža Kovačiča Mlinarja na več vprašanj o lastništvu in povezavah s temi podjetji odgovoril, da o tem »nima nobenega komentarja, saj o navedenih družbah ne ve prav ničesar in z njimi nima nobene povezave«.
Po neuradnih informacijah naj bi s kriminalisti sodeloval tudi Hoop, ki v preiskavi v Avstriji nima statusa osumljenca. Gre sicer za zastopnika več deset liechtensteinskih podjetij, ki so v Hypovih nepremičninskih poslih ustvarjala dobičke in jih nakazovala na račune off-shore družb po vsem svetu. Hoop je že pred leti za Dnevnik pojasnil, da je bil v poslih med Hypom in liechtensteinskimi podjetji le njihov skrbnik in da o njih nikoli ni odločal. Drugače je z Andrejem Oblakom, ki je zajet v več postopkov. Toda hkrati ima v rokah enega od ključev do obrambe Špana, Romiha in Potočnika. Vsi štirje naj bi bili po ugotovitvah kriminalistov solastniki liechtensteinskega podjetja Immo Invest Fund AG, prek katerega je šel denarni tok iz Hypovih poslov v Panamo, a je Oblak javno večkrat zatrdil, da je sam njegov edini družbenik.
»Andrej Oblak nikoli ni bil na nobenem razgovoru na davčnem uradu v Celovcu. Andrej Oblak tudi nikoli ni bil vabljen na kakšen razgovor na davčni urad v Celovcu,« Andrej Oblak osebno davčnemu uradu v Celovcu ni dal nobenih pisnih pojasnil,« nam je včeraj pojasnila Oblakova odvetnica Katarina Prebil. Na vprašanje, ali je Oblak celovškemu uradu leta 2010 kadarkoli dajal pisna pojasnila o poslih v Sloveniji, pa je odgovorila, da »Andrej Oblak osebno davčnemu uradu v Celovcu ni dal nobenih pisnih pojasnil«.
