Čeprav je upravno sodišče dvakrat pritrdilo Eko krogu, ki se že desetletje bojuje proti sosežigu gum, olja in plastike ter uporabi petrolkoksa, so namreč še vedno prepričani, da so vedno izpolnjevali vse zahteve za pridobitev najstrožjega dovoljenja, ki je bilo zato po njihovem neupravičeno razveljavljeno. »Vloga v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja ostaja enaka, tako sprememb glede energentov ne bo. Naše dopolnitve bomo pripravili v roku, skladno s pozivom Agencije RS za okolje,« je pojasnil Andrej Sopotnik, vodja marketinga in komuniciranja. To pomeni, da Lafarge ne odstopa od zahteve po uporabi petrolkoksa, čeprav zanj po ugotovitvah upravnega sodišča niso imeli nikoli dovoljenja. Če bi jim agencija za okolje to dovoljenje vendarle izdala, je pričakovati, da bi bil Lafargeov naslednji korak vloga za okoljevarstveno dovoljenje za sosežig odpadkov.
Podobna poteza kot pred tremi leti
A v Lafargeu se zdaj ukvarjajo s pregledom vseh možnih pravnih sredstev, s katerimi bi lahko od države terjali davek za več kot deset let trajajoče pridobivanje okoljevarstvenega dovoljenja, hkrati pa vnovič napovedujejo zmanjševanje delovnih mest, podobno kot so storili že pred tremi leti, ko so bili po sedmih letih prav tako na začetku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja. Koliko delovnih mest od 70 bodo ukinili tokrat, podobno kot pred tremi leti, ob napovedi reorganizacije niso izdali, temveč le, da bo tovarna mirovala, kamnolom Apnenec in glavni kamnolom apnenca za cementarno Trbovlje pa ostajata v obratovanju.
Zaprtje Lafargeove tovarne v Trbovljah ne bi bilo presenetljivo niti, če se ne bi vnovič znašli brez okoljevarstvenega dovoljenja. Spomnimo namreč, da je multinacionalka že spomladi lani napovedala združevanje s švicarskim Holcimom, kar bi prineslo zapiranje nedonosnih tovarn po svetu, med katerimi bi se lahko znašla tudi trboveljska. Glede na to, da se v letu dni na tem področju ni še nič spremenilo in je lastnik očitno še vedno pokrival stroške v Trbovljah, tako zdajšnje reorganizacije ne gre razumeti kot zgolj posledico inšpektorjeve odločbe, ampak ker se ponavlja vzorec izpred treh let, tudi kot določen pritisk na odločevalce.
Macerl: Gre za korenček in palico
»Lahko bi vse skupaj jemali tudi kot pritisk, saj še vedno želijo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Gre za korenček in palico. Žugajo z zmanjševanjem delovnih mest, na drugi strani pa ob pridobitvi okoljevarstvenega dovoljenja obljubljajo njihovo ohranjanje,« potezo Lafargea komentira Uroš Macerl, predsednik Eko kroga. Dodaja, da so igrice z zaposlenimi v Lafargeu na pladnju že ves čas pridobivanja omenjenega dovoljenja, dejstvo pa je, da so število delovnih mest zmanjševali, tudi ko so sosežigali odpadke in ustvarjali milijonske dobičke. »Njihov cilj je sežig odpadkov in minimalno število zaposlenih,« je prepričan Macerl, ki ga Lafargeova vztrajnost pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja ne preseneča. »Finančna vaba pri sežigu odpadkov je velika in očitno bodo še naprej rinili z glavo skozi zid,« meni Macerl, a hkrati poudarja, da je vodstvo samo pripeljalo do vnovične krizne situacije, saj so v vseh letih prav oni delali napake v postopku pridobivanja dovoljenja in tudi ves čas vztrajali, da imajo prav.
Nekoliko bolj diplomatsko se je na desetletno sago Lafarge cementa in njegovega dovoljenja odzvala trboveljska županja Jasna Gabrič. Ta poudarja, da je vsako delovno mesto še kako pomembno, še posebno v Zasavju, a na drugi strani ne razume, kako si lahko pristojne institucije že toliko let podajajo žogico izdajanja in odvzemanja okoljevarstvenega dovoljenja, zgodba pa nikakor ne more dobiti epiloga.