Župan je namreč 18. oktobra 2012 preklical sejo občinskega sveta, na kateri bi morali izvoliti elektorje in kandidata za državnega svetnika. Branil se je, da je to storil zaradi neodložljivega sestanka na ministrstvu, vendar je njegove trditve včeraj na sodišču ovrgel Vlado Hrvatin, ki je Rojca tisti dan, ob 15.30, opazil s soprogo v gostinskem lokalu nasproti občinske hiše. Sejo, ki bi se morala začeti pol ure kasneje, bi torej lahko izpeljal oziroma bi jo lahko vodila tedanja podžupana Dušan Grbec ali Vojko Tomšič, a sta tudi onadva nenadoma imela druge obveznosti. Na to, da je Rojc namenoma oviral volitve v državni svet, kaže tudi njegovo ignoriranje poslovnika o delu občinskega sveta, po katerem bi lahko za vodenje seje pooblastil najstarejšega občinskega svetnika.

Rojčev zagovornik Marko Zaman je ponovil, da je obtožni predlog premalo konkretiziran. Iz njega naj ne bi bilo mogoče razbrati, v čem naj bi bila kršena enakopravna obravnava. »Obdolženi še vedno ne ve, česa je obdolžen,« je dodal Zaman.

Sodnica Julija Kravanja je po končanem dokaznem postopku Rojca obsodila na pogojno zaporno kazen. Poudarila je, da je že okrajna volilna komisija ugotovila, da je pasivna in aktivna volilna pravica ustavno zajamčena pravica. Županov izgovor, da je zaradi sestanka preklical sejo, pa je neutemeljen. »Prednost bi moral dati volilnim opravilom. Moral bi storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi se volitve izvedle,« je ocenila sodnica.

Rojc sodbe, ki še ni pravnomočna, ni želel komentirati. Njegov odvetnik je že napovedal pritožbo.