Saj se razumemo. V zgornjem opisu govorimo v prispodobah. V smislu, da v politični kuhinji zmečejo skupaj samo nekaterim znane sestavine, da bi potem iz tega morda nastalo nekaj okusnega, kar bi prineslo zmago na volitvah. Toda kuhinja je zdaj celo kot geografski pojem ali prostor bivanja politikov v sodobnih demokratičnih procesih postala izjemno pomemben dejavnik. Tako kot je to že mnoga leta – spalnica. Kuhinja zna celo vplivati na izid parlamentarnih volitev. Razumem, da me tipate po čelu, ker takšna trditev kaže na prve znake izgube razsodnosti, a poglejte britanske medije.

V Angliji bodo maja volitve. In kaj polni prve strani časopisov in s čim se ukvarjajo resni analitiki in kolumnisti? S kuhinjo vodje laburistične, pogojno rečeno delavske, stranke Eda Milibanda, ki se je za potrebe zmage nad gnusnimi bogatimi konservativci dal fotografirati skupaj z ženo Justine v svoji domači kuhinji. Nič takšnega. Kot morebitni britanski premier bi se lahko fotografiral tudi na vrtu ob petunijah, v vinski kleti, v delovni sobi ob računalniku, v otroški sobi, kako bere dečici Medvedka Puja, a pozor, slikal se je ob srebanju jutranjega čaja pred odhodom v nove predvolilne bitke v – kuhinji. Toda kakšni kuhinji? Da bi se vsak slabo plačan rudar zjokal v njej. Čajne kuhinje v britanskih zaporih so videti razkošnejša od tiste čumnate pri Milibandovih. In tu se začne zaplet! Ni veščega peresa v britanskih medijih, ki se ne bi lotilo poglobljene analize sporočilnosti te kuhinje. Ali se Britancem, ki si želijo boljšega življenja, pod Milibandom kot premierjem obetajo kuhinje, ki bi se jih sramoval zadnji klošar? Če si niti morebitni premier ne more privoščiti česa boljšega, potem se navadnim smrtnikom obeta kuhinjska beda. Morda pa je rdeči Ed, kot mu pravijo, tako solidaren z delavskim razredom, da hoče kuhinjo iz časov Charlesa Dickensa. To so razlage enega dela novinarske srenje.

Toda hvala bogu, Anglija se ponaša z razvitim raziskovalnim novinarstvom, ki je doživelo razcvet še za časa Ruperta Murdocha, magnata medijskega rumenila, ki je izvohalo, da ima Ed Miliband v hiši še eno malo lepšo kuhinjo, ki pa je ni pokazal javnosti. Mediji temeljito analizirajo tudi ta novi podatek. Je Ed namenoma skril to svoje bogastvo, da bi se prikupil revežem? Morda v njej skriva srebrni jedilni pribor, kot ga imajo v nadaljevanki Downton Abbey in ki je tako nobel, da bi še lordi zardevali. Ali pa morda res te »ta boljše kuhinje« sploh ne uporabljajo, kot je Edova uradna razlaga, in je žal že bila tam, ko so kupili hišo? Ali pa je morda bila tako nepospravljena, da bi bilo gospe Miliband nerodno in bi lahko zelo slabo vplivalo na volilce? Predvolilna debata je končno zaplula v prave vode in se je lotila pravega problema. Razpad javnega zdravstva in šolstva, kriminal, nezaposlenost, bankirske in menedžerske kraje ter utaje davkov so postali drugorazredne teme, zato se obetajo poštene in zanimive volitve.