V delavnici je izjemno uporabna čelilna in zajeralna žaga, kakor pravilno rečemo namizni žagi za prečno rezanje pod različnimi koti. Ceneni modeli neznanih proizvajalcev uporabniku nagajajo z grobim rezom in majhno delovno površino, vendar pa njihovo uporabnost izboljšamo že z malo spretnosti. Za čist prečni rez je nameščeno univerzalno rezilo priporočljivo zamenjati s takšnim z gostejšimi zobmi pod drugačnim kotom, ki reže manj agresivno. Omejeno ponudbo rezil za les najdemo v večjih trgovskih centrih z orodjem, za pravo kakovost in svetovanje pa je smiselno poiskati specializiranega ponudnika listov za žage. Ne glede na zmogljivosti žage, njeno moč in ceno pa je za varno in učinkovito delo izjemno pomembna primerna delovna površina. Žaga mora biti trdno pritrjena na podlago in izdelave namenske mize smo se lotili v tokratnem popoldanskem projektu.

Velika delovna površina je vredna zlata

Glavni namen mize naj bi bila primerna podlaga za žago, s katero bi hkrati povečali tudi njeno delovno površino. Iz smrekovih desk smo izdelali osnovni okvir meter in pol dolgega stojala. Zaradi prostorske stiske v delavnici smo postojanki z žago namenili meter in pol dolgo mizo, se pa ne bi branili še kakšnega pol metra daljše mize. Miza namreč ne sme biti majhna, saj bo konec koncev uporabna tudi za kakšno drugo delo. Predvsem je treba biti pozoren, da ima žaga v ležišču dovolj prostora, da se jo brez težav namesti in umakne.

Spodnji nivo okvirja smo na sredini učvrstili še z deskama, ki smo ju z ročno krožno žago zožili za 18 milimetrov glede na druge deske. Nanju smo pribili deske, ki so bile površina za namestitev žage. Izdelava drugega nivoja stojala mora biti do milimetra natančna, saj mora biti razširjena površina na popolnoma isti višini kot kovinska delovna površina žage. Pri našem projektu je bila ta na višini 83 milimetrov, tako da smo ob upoštevanju debeline rdeče zgornje plošče (15 mm) rez začrtali na 68 milimetrih. Iz deske s slabimi sedmimi centimetri širine smo odrezali štiri kose, ki smo jih s spodnje strani in s stranskimi letvami pritrdili na okvir in na vrsti je bila samo še rdeča delovna površina.

Možnosti za nadgradnjo

Ta mora biti popolnoma ravna, zato je treba zanjo uporabiti lepljeno ali vezano ploščo, lahko tudi plošče iveral oziroma mediapan ali karkoli ploščatega, kar je pri roki. Nam so se za uporabo ponudila vrata odslužene omare iz plošče iveral. Treba je še enkrat preveriti, ali je višina enaka višini žage in nato pritrditi ploščo. Če se plošča pritrdi z zgornje strani, je treba luknje za vijake pred tem poglobiti, da se glava vijaka popolnoma skrije v les delovne površine, lahko pa se jo s kovinskimi profili pritrdi tudi s spodnje strani (paziti je treba na dolžino vijakov). Delovno površino smo na vsaki strani izdelali iz dveh kosov, da smo vmes namestili odstranljivo vodilo za žaganje daljših kosov lesa. Na to, pravokotno ograjico lahko že z mizarsko spono pritrdimo blokado, s katero zagotovimo enako dolžino pri več enakih kosih lesa, če spet potegnemo vzporednico z izdelavo stolov. V stojalo je treba nato le še zavrtati luknje za pritrditev žage z vijaki, mi pa smo ji namenili še sloj modre barve. Okvir lahko postavimo na delovni pult, za katerega lahko izdelamo namenske noge, ali na omaro. Posebej praktična je namestitev na zložljiva mizarska stojala, da se okvir in žago lahko pospravi ali odnese na teren.

Jošt Bukovec