Na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni uporabljamo omenjene verige predvsem za prežagovanje in kleščenje lesa na kamionski cesti. Zaradi spravila s traktorjem in vlačenjem lesa po blatnih vlakah (spravilnih poteh) je les na cesti dokaj nečist. Veliko peska in zemlje najdemo med lubjem in ob slabše okleščenih vejah. V primeru prežagovanja in kleščenja nečistih delov s standardnimi oglatimi in pologlatimi verigami je učinkovitost dela zelo nizka, saj ob stiku verige z nečistočo poškodujemo rezilo.
Prvi preizkus
Ker nismo nikjer zasledili tehtnih primerjav različnih vrst verig, smo se odločili, da sami preizkusimo učinkovitost v različnih primerih. Naš preizkus smo opravili iz praktične radovednosti in želje, da bi svoje izkušnje podali morebitnim uporabnikom. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili Ivanu Poldanu iz podjetja Unikommerce, ki nam je za potrebe preizkusa brezplačno priskrbel tri različne verige.
Preizkus učinkovitosti rezanja smo izvedli z novimi, še neuporabljenimi verigami, s čimer smo izničili vpliv brušenja na rezalne dele verige. Da bi bile razmere čim bolj primerljive, smo za rezanje uporabili isto motorno žago, ki ima elektronsko nastavljiv uplinjač, ki se prilagaja trenutnim razmeram. Z motorno žago Stihl MS 261 M-tronic smo opravili trikrat po deset rezov z vsako verigo. Da smo vsak rez opravili pri istem premeru lesa, smo smrekov hlod obžagali na tračni žagi na dimenzije 32 x 32 cm.
Še posebno smo bili pozorni pri rezanju. Žago smo zgolj vodili (brez obremenitev in potiskanja) s polnim plinom od začetka do konca reza, kar je omogočilo bistveno objektivnejšo primerjavo dobljenih časovnih rezultatov. Dva dijaka sta neodvisno merila čas reza, povprečno izmerjen čas pa smo upoštevali pri končnih obračunih. Zaradi časovne objektivnosti smo pri vsaki skupini rezov izločili najkrajšo in najdaljšo meritev.
Prvih trideset rezov smo opravili z novimi, tovarniško nabrušenimi verigami. Po pričakovanju smo najhitrejše reze opravili z oglato verigo. Zelo nas je presenetila slaba učinkovitost oziroma hitrost reza s pologlato verigo, pozitivno pa smo bili presenečeni pri rezu z verigo iz trdine. Povprečen čas reza oglate verige je bil 8,9 sekunde, pologlate 15,84 sekunde in verige iz trdine 17,66 sekunde.
Zarez v zemljo in pesek
Za drugi poizkus smo z vsemi verigami zarezali v zemljo, ki je bila presejana na 4-milimetrskem situ. Rez v zemljo je trajal dve sekundi, s čimer smo verige izpostavili blagi nečistoči. Presenečeni smo bili, da po dvesekundnem rezu verige na pogled niso kazale prav nobenih znakov poškodb. Z oglato in pologlato verigo smo čas rezanja podaljšali, in sicer z oglato na 29,34 sekunde in s pologlato na 45,92 sekunde. Pričakovano je pozitivno presenetila veriga iz trdine, sej se je povprečen čas reza podaljšal za slabi dve sekundi (19,62 sekunde).
Še zadnji preizkus smo pričeli z verigami, s katerimi smo dve sekundi zarezali v pesek, ki je bil presejan na istem situ kot zemlja. Vidna poškodovanost verig je bila minimalna, najbolj opazna pa je bila na bočni strani rezila. Pričelo se je dolgotrajno rezanje, ki je pri oglati verigi trajalo tri minute in 58 sekund, pri pologlati pa tri minute in 59 sekund. Tukaj se je pokazala prednost in odpornost proti trdim delcem verige z rezilnimi deli iz trdine. Čas reza z verigo iz trdine je bil le 27 sekund, kar je kar tri minute in 31 sekund bolje kot pri rezih z drugima dvema verigama.
Po neobremenjenih rezih (zgolj s težo motorne žage) smo poizkusili še reze z obremenitvijo (potiskanje z rokami in s pomočjo ostroge), a samo s poškodovano verigo. Trajanje reza z obremenitvijo je bilo pri oglati verigi 51,3 sekunde, pri pologlati 49 sekund in pri verigi iz trdine 24,1 sekunde.
Vplivi na žago in uporabnika
Motorna žaga M-tronic je več kot odlično opravila delo, saj je večkrat s polnim plinom brez prekinitve rezala skoraj štiri minute. Pri rezih s standardnima verigama je poleg dolgotrajnosti rezanja še obilje drugih negativnih vplivov tako na motorno žago kot na samega uporabnika žage.
Negativni vplivi na motorno žago:
– pregrevanje verige in letve (ker veriga ne reže, je trenje med lesom in verigo bistveno večje),
– poškodbe na letvi zaradi preobremenitev (v želji po dokončanju reza žago čezmerno potiskamo v les, kar dodatno poškoduje letev),
– vrtljaji motorja so previsoki, ker rezanje ne zaustavlja verige, kar lahko pri standardnih žagah povzroči okvare motorja,
– višja poraba goriva in olja in večje onesnaževanje okolja zaradi višjih vrtljajev motorja in dolgotrajnega dela.
Negativni vplivi na uporabnika:
– daljša izpostavljenost hrupu in tresljajem,
– ker žago tiščimo, je drža krčevita in močnejša, kar pomeni, da preide večina tresljajev na uporabnikove roke in telo,
– zaradi poškodbe rezilcev rez ni raven, ampak poševen, kar lahko zmanjša vrednost izdelka,
– večja poraba goriva in olja (večji stroški dela),
– večja težavnost in neučinkovitost dela, večja utrujenost in s tem večja možnost za napake in poškodbe,
– večje število urezov zaradi čezmernega potiskanja v les.
Pri primerjavi verige z rezilci iz trdine in standardnimi verigami smo praktično preizkusili smotrnost njene uporabe. Učinek rezanja je bistveno manjši kot pri rezu z oglato verigo, zato jo ne bomo uporabljali pri sečnji in delu v gozdu, za kar tudi ni namenjena.
Po našem mnenju bi bilo verigo iz trdine smotrno uporabljati pri različnih opravilih, kjer je velika verjetnost stika verige z nečistočami. V prvi vrsti mislimo na spravilo lesa, ki se opravlja po tleh – v vlakah (traktorsko spravilo z vitlom), pri razrezu drv na skladiščih, pri različnih gradbenih delih (ostanki peska in cementa) in prežagovanju rabljenih železniških tramov. Skratka pri vseh delih, kjer je večja možnost stika verige z nečistočo in tujki. Po podatkih proizvajalca naj bi veriga obdržala ostrino štirikrat dlje kot klasična veriga, kar smo ugotovili tudi pri našem preizkusu. Seveda ima tudi veriga iz trdine nekaj pomanjkljivosti, in sicer ceno, ki dosega vrednost treh standardnih verig, ter možnost zgolj strojnega brušenja z diamantno brusno ploščo.
Nujnost brušenja
Pri poizkusu smo potrdili že znana dejstva o nujnosti primernega brušenja standardnih verig. Pri verigi iz trdine pa smo spoznali smotrnost njene uporabe, ki je omejena predvsem na delo, pri katerem prihaja do stika verige in obdelovanca ali s trdimi delci, ter na uporabnike, ki ne obvladajo brušenja. Vsak uporabnik verižnih motornih žag bi moral vsaj laično obvladati brušenje, s čimer bi opravil delo varneje, učinkoviteje in z minimalnimi posledicami zanj in za vse dele motorne žage. Z nakupom motorne žage se začne spoznavanje dela in vzdrževanja, ki ga je treba nadgraditi z znanjem in izkušnjami.
Kdor bo za rezanje še naprej uporabljal standardne verige, naj poskrbi, da bodo vedno dobro nabrušene. Brušenja se lahko nauči tudi na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni, kjer se dnevno srečujemo z vsemi oblikami izobraževanja in usposabljanja za delo z gozdarskimi stroji in opremo. Samo z ustreznim in vzdrževanim orodjem bomo učinkovito, varno in brez negativnih posledic opravili delo, ki nam bo v zadovoljstvo.
Več informacij na lahko dobite na tel. 041/975 338.
Borut Horvat in Urban Ucin
