Lepo bi bilo, da bi za katastrofalne rezultate v moškem smučanju končno kdo prevzel odgovornost. Slovenski trenerji so vrhunski v tarnanju, v kako slabih razmerah delajo. Ob pogovoru z njimi dobi človek občutek, da je zanje pomembnejše tarnanje kot delo v obstoječih razmerah. Te res niso rožnate in tudi njihova prihodnost ni najboljša. A ima večina trenerjev v slovenski reprezentanci skupni imenovalec – da s svojim znanjem ni konkurenčna tuji stroki. Ne gre pa jim zavidati negotovih razmer, saj v zadnjih letih redno doživljajo prekinitve pogodb delovnega razmerja, kar je zelo stresno in destimulativno.
Kdo je kriv, da je denimo pred to sezono najobetavnejši slovenski alpski smučar Žan Kranjec naredil korak nazaj v razvoju? V sezoni je osvojil 17 točk v svetovnem pokalu ob tem, da je nosil startno številko tik nad 30. Tako ni niti več konkurenčen za vrh na tekmah evropskega pokala. Natanko se ve, kdo je delal z njim v preteklosti, kdo v sedanjosti. Je starejša generacija v podobi Andreja Šporna res tako nesposobna, da ne osvoji niti ene same samcate točke svetovnega pokala? Rok Perko je bleda senca nekdanjega obetavnega smučarja. Je res treba na vsaki tekmi gledati podpovprečne slovenske uvrstitve, ki jih dosegajo eni in isti obrazi?
Potrebna bi bila prenova z vizijo, ki je ni. Več možnosti za preboj v svetovnem pokalu bi slovenski smučarji imeli, če bi imeli pravico nastopa na tekmah najvišjega ranga le tisti, ki osvojijo toliko točk FIS, da si zagotovijo solidne startne številke. Le-te bi si morali priboriti na tekmah nižjega ranga. Najprej bi morali torej blesteti na vasi, da se bodo morda nekoč uveljavili v mestu.
Težko je pričakovati, da se bo uredilo pri vrhu. Alpski smučarski klubi v zadnjih sezonah kažejo svojo nesposobnost v iskanju prave rešitve. Med seboj so sprti, delijo se na pozicijo in opozicijo. V tej sezoni smo bili deležni številnih afer in podtikanj. Najodmevnejši je bil primer Krvavec, kjer je izpolnila olimpijsko normo Vanessa Mae. Panogo za alpsko smučanje sicer v vlogi gasilca vodi Blaž Lešnik, ki nima med trenerji in tekmovalci nobene avtoritete. Poleg tega je slišati, da niti dobro ne pozna pravil.
Ob vseh teh dejstvih je panoga za alpsko smučanje v tej sezoni naredila dodaten minus v blagajni. Za grehe preteklosti bo plačevala v prihodnosti. Zato si precej slovenskih alpskih smučarskih delavcev sicer potihoma želi, da se Tina Maze ne bi odločila za nadaljevanje športne poti, saj bi v tem primeru prejela velik del proračunske sezonske pogače. Takšna razmišljanja pa so narobe svet.