Gre za eno ključnih sistemskih težav, ki s seboj prinaša tudi nadpovprečno obremenjenost zaposlenih, saj vodstvo uprave za izvrševanje kazenskih sankcij kadrovsko podhranjenost rešuje s številnimi nadurami, ki jih morajo opraviti pazniki. Vse skupaj vpliva tudi na varnostno situacijo za rešetkami, ki je vse slabša. Kadrovsko podhranjenost v zaporskih zavodih precej jasno odražajo tudi številke. Če je še leta 2005 zaporno kazen v povprečju prestajalo 1137 obsojencev, ki jih je varovalo 451 pravosodnih policistov, je bilo v začetku letošnjega marca za zapahi že 1494 ljudi, v zaporskem sistemu pa je zaposlenih 531 paznikov.
Mnogi zapori povsem neprimerni
Nedavno zaposlena skupina pravosodnih policistov (večina jih je prej delala na carini) je prva večja skupina po letu 2011; takrat je po opravljenem usposabljanju pazniško suknjo obleklo 52 ljudi. Največ, kar 19, jih je službo nastopilo v našem največjem zaporu na Dobu, kjer so se soočali z največjim kadrovskim primanjkljajem. Tudi letos je večina paznikov odšla na Dob, in sicer trije, medtem ko so bili preostali razporejeni v druge zapore; edina pravosodna policistka med njimi je okrepila ekipo ženskega zapora na Igu.
Usposabljanje za pravosodne policiste je sicer precej zahtevno, v presledkih traja okoli pol leta, kandidati pa morajo opraviti številne obveznosti. Tako centralno usposabljanje poteka v dveh sklopih, v vmesnem času pa se kandidati tudi praktično usposabljajo v zaporskih zavodih. Med drugim morajo opraviti preizkuse znanja iz predpisov, praktičnega postopka, pooblastil, rokovanja s strelnim orožjem in samoobrambe ter izpit iz zakona o splošnem upravnem postopku, po vseh končanih obveznostih pa še zaključni izpit.
A kot pravi Frančišek Verk, dolgoletni pravosodni policist in zdajšnji predsednik Sindikata državnih organov Slovenije, problem ne tiči v osnovnem usposabljanju, temveč v dejstvu, da nadaljnjega permanentnega usposabljanja oziroma izobraževanja po nastopu službe v zavodih potem ni več. »Kar seveda ni v redu in se odraža tudi v dejstvu, da ima zaradi različnih zdravstvenih težav že več kot deset odstotkov paznikov različne omejitve pri delu, od tega, da ne smejo delati ponoči ali nositi orožja, do tega, da ne smejo upravljati službenih vozil.« Verk sicer priznava, da so za slabo zdravstveno »sliko« zaposlenih poleg manka na področju usposabljanja krivi tudi pomanjkanje prostega časa, okrnjeno socialno življenje in predvsem obremenjenost. Zaradi vsega naštetega je lahko ogrožena tudi varnostna situacija v zaporskih zavodih, je prepričan Frančišek Verk, tudi zato, ker je v marsikateri oddelek razporejenih premalo pravosodnih policistov, mnogi zapori pa so, vsaj glede varovanja, povsem neprimerni, denimo ljubljanski, mariborski, novomeški in novogoriški.
Vlada ne da denarja za nove zaposlitve
Da je ohranitev stabilne varnostne situacije v zaporih brez dodatnih kadrovskih in finančnih virov v prihodnje lahko ogrožena, priznavajo tudi na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Brez dlake na jeziku dodajajo, da se lahko za še vzdržen sedanji položaj zahvalijo zgolj pripadnosti zaposlenih, ki strokovno in odgovorno opravljajo svoje delo. A čeprav je vodstvu zaporskega sistema jasno, da delujejo na robu zmogljivosti, na kar že dolgo opozarjajo tudi vlado, so njihove roke zvezane zaradi omejitve zaposlovanja. Vlada je sicer celo dovolila nove zaposlitve, a denarja zanje ni zagotovila, trenutno odobrena finančna sredstva za leto 2015 pa ne zadoščajo niti za pokritje plač sedaj zaposlenih v zaporskem sistemu, še dodajajo na upravi.
Tako se bo očitno še naprej nadaljevalo izčrpavanje zaposlenih prek nadurnega dela. Lani so namreč pravosodni policisti opravili kar 41.800 nadur, kar z drugimi besedami pomeni, da bi lahko v ta namen za polni delovni čas zaposlili še 20 dodatnih paznikov. Verk je prepričan, da krivdo za slabo kadrovsko situacijo nosi predvsem generalni urad uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. »Če bi se trudili vsaj toliko kot vodstvo policije, bi imeli tako boljšo kadrovsko situacijo kot izobraževanje in posledično tudi boljšo varnostno situacijo,« ocenjuje šef sindikata.