Supervizorjevo razkritje enormnih honorarjev akademske elite, ki je iz vlade odneslo ministrico za izobraževanje Stanko Setnikar Cankar, skozi stranska vrata v zgodbo pripeljalo finančnega ministra Dušana Mramorja, ponovno pa odprlo tudi vprašanje visokih dodatnih zaslužkov premierja Mira Cerarja, priljubljenosti aktualne vlade (za zdaj) ni znižalo. Nasprotno: zdajšnji ministrski ekipi je po marčni raziskavi Vox populi podpora spet, in to že četrti mesec zapored, nekoliko zrasla. Da ta dela dobro, ocenjuje 37,7 odstotka vprašanih (februarja 34,8 odstotka). Rast gre predvsem na račun zmanjšanja deleža tistih, ki prejšnji mesec niso znali odgovoriti, ali je vlada uspešna ali ne (takšnih je bilo februarja skoraj sedem odstotkov, tokrat dobri dve odstotni točki manj), medtem ko delo Cerarjeve ministrske ekipe kot neuspešno še vedno ocenjuje 57,7 odstotka anketirancev (februarja 58,5 odstotka).
Da podpora vladi kljub zgodbi z visokimi honorarji, ki je sicer močno vznemirila javnost, ni padla, je vsaj nekoliko mogoče pripisati dejstvu, da je Cerar odstop Setnikar-Cankarjeve nemudoma sprejel in da so vladni predstavniki takoj napovedali odpravljanje sistemskih anomalij. Prav tako je vlada v zadnjih tednih sprejela nekatere medijsko odmevne odločitve, kot je na primer znižanje prejemkov vodilnih v DUTB, koalicija se je uspela poenotiti glede rebalansa proračuna... Nedvomno ima pomemben (morda celo odločilen) vpliv na rast podpore naraščajoči optimizem v družbi zaradi nekoliko spodbudnejših gospodarskih kazalcev.
Setnikar-Cankarjeva vodilna na lestvici najslabših ministrov
Razkritje visokih dodatnih zaslužkov se je vsaj delno odrazilo na lestvicah najboljših oziroma najslabših ministrov zdajšnje vlade. Setnikar-Cankarjeva je namreč med ministri, ki so bili po mnenju vprašanih v zadnjih mesecih najbolj neuspešni, prepričljivo na prvem mestu. In to pred zdravstveno ministrico Milojko Kolar, ki je bila decembra lani na tej lestvici krepko v vodstvu (vprašanji, kateri ministri po mnenju anketirancev najbolje in kateri najslabše opravljajo svoje delo, anketarji Ninamedie zastavljajo vsake tri mesece), tretji pa je Dušan Mramor. Ta je bil tudi decembra na istem mestu lestvice najslabše ocenjenih ministrov. Poleg Kolarjeve je bil tedaj pred njim še gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je tokrat peti, Setnikar-Cankarjeva pa se je konec lanskega leta uvrstila na šesto mesto. A bi se zaradi nekaterih spornih potez na čelu šolskega resorja v zadnjih mesecih (med njimi je še zlasti odmeval poskus ukinitve plačila dodatne učne pomoči za otroke s posebnimi potrebami) tudi v primeru, če do razkritja njenih visokih dodatnih zaslužkov ne bi prišlo, tokrat verjetno na lestvici neuspešnih bistveno povzpela.
Na marčni lestvici najbolje ocenjenih ministrov pa je Dušan Mramor celo napredoval in se je z decembrskega tretjega povzpel na drugo mesto. Ob tem je treba poudariti, da so informacije o njegovih domnevno visokih zaslužkih na ekonomski fakulteti v javnost pricurljale šele sredi tokratnega merjenja Vox populi, pa tudi, da se je nato izkazalo, da je Mramor v zadnjih enajstih letih, ko je bil šest let tudi dekan, dodatno zaslužil 82 tisočakov, kar je skoraj osemkrat manj, kot je v tem času prejela Setnikar-Cankarjeva. Kot najboljšega ministra so vprašani tudi tokrat – tako kot pri vseh merjenjih dela ministrov Cerarjeve vlade in pred tem ekipe Alenke Bratušek – prepoznali kmetijskega ministra Dejana Židana. Tretji je zunanji minister Karl Erjavec, sledi mu ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Setnikar-Cankarjeva je na tej lestvici na 14. mestu. To pa vendarle ni zadnje mesto. Na zadnjih dveh mestih sta namreč tako na lestvici najboljše kot na lestvici najslabše ocenjenih članov vlade oba ministra brez resorja: Gorazd Žmavc in Alenka Smerkolj. Kar kaže, da anketiranci njunega dela sploh (še) niso zaznali.
Očitno pa se je zgodba s honorarji odrazila na tokratnem rezultatu Stranke modernega centra. Setnikar-Cankarjeva sicer ni članica SMC, je pa sodila v njeno ministrsko kvoto, ne gre pa tudi pozabiti, da je Cerarjeva stranka svojo podobo v javnosti gradila prav na izpostavljanju etičnosti. Čeprav je imela SMC pred dobrim tednom dni kongres in se je torej še pogosteje pojavljala v medijih, ji je podpora po marčnem merjenju Vox populi padla.
Na volitvah bi zmagala SDS
Če bi bile volitve včeraj, bi SMC obkrožilo 16,2 odstotka vprašanih (februarja 17,9 odstotka). Če pa upoštevamo zgolj opredeljene anketirance in torej ne štejemo tistih, ki na volitve ne bi šli ali ne vedo, koga bi volili – delež teh se že nekaj mesecev giblje med 37 in 38 odstotki – bi največja vladna stranka dobila 25,7 odstotka glasov (prejšnji mesec 29 odstotkov). Po treh mesecih bi tako Cerarjevo stranko ponovno prehitela SDS, ki bi jo, tako kot prejšnji mesec, obkrožilo 26 odstotkov opredeljenih anketirancev. Čeprav so bile na dnevnem redu sej državnega zbora v zadnjem mesecu nekatere zelo vroče teme, kot na primer zakon o zakonski zvezi in paket pravosodnih zakonov, se SDS ni zelo glasno oglašala oziroma je v ospredje pošiljala predvsem svoje manj prepoznavne poslance. Odsotnost več najvidnejših predstavnikov SDS v razpravah in v javnih nastopih so v Janševi stranki pojasnjevali z njihovo boleznijo.
Na tretje mesto na strankarski lestvici so se z dobrimi 13 odstotki opredeljenih glasov (februarja dobrih 12 odstotkov) vrnili Socialni demokrati in tako za slabo odstotno točko prehiteli Združeno levico. Kljub sprejemu njihovega predloga, s čimer je parlament izenačil pravice raznospolnih in istospolnih parov, se torej podpora ZL ni dvignila.
Nekoliko se je zvišala priljubljenost DeSUS. Nedvomno predvsem zato, ker je bil Karl Erjavec ob sprejemanju rebalansa proračuna pri zanj in za njegove volilce osrednji temi – pokojninah – spet glasen. Če bi bile volitve včeraj, bi stranko upokojencev obkrožilo osem odstotkov opredeljenih anketirancev, februarja pa dve odstotni točki manj. Za toliko, kot se je zvišala podpora Erjavčevi stranki, je padla Novi Sloveniji, ki je pristala na dobrih šestih odstotkih opredeljenih glasov. Glasno nasprotovanje spremembam zakona o zakonski zvezi, češ da je Bog že vedel, zakaj je ustvaril moškega in žensko, se torej prvakinji NSi Ljudmili Novak ni obrestovalo. Si je pa tokrat nekoliko opomogla SLS. Čeprav je ta od lanskih julijskih volitev zunajparlamentarna stranka in se v medijih malo pojavlja, so ji anketarji Ninamedie med opredeljenimi vprašanimi namerili dobre štiri odstotke glasov. Kar pomeni, da bi SLS, če bi bile volitve včeraj, prestopila parlamentarni prag.