Ker slovenski alpski smučarji že dolgo ne spadajo med najboljše na svetu, sta tekmi za svetovni pokal za marsikaterega obiskovalca Kranjske Gore v času pokala Vitranc drugotnega pomena. Organizatorji ljudi privabljajo z drugimi stvarmi, ponujajo jim veliko zabavo. Tudi minuli konec tedna so številni obiskovalci Zgornjesavske doline lahko uživali, še vreme jim je bilo naklonjeno. Glede na neuspehe naših smučarjev je bilo gledalcev ob progi veliko. Še posebno veselo je bilo v soboto zvečer, ko je bil v Kranjski Gori koncert, medtem ko so nekateri sedanji in nekdanji reprezentanti in reprezentantke uživali na modni reviji.
Da z vidika domačih smučarskih navdušencev prireditev ni bila zanimiva le zaradi zabave in občudovanja najboljših slalomistov in veleslalomistov sveta, sta včeraj poskrbela Miha Kürner in Matic Skube, ki sta se uvrstila v finale slaloma ter tam zasedla 29. (Kürner) in 27. mesto (Skube). Zdi se, da se celo večnost ni zgodilo kaj takšnega. Podatki pa pravijo, da sta nazadnje vsaj dva slovenska slalomista hkrati točke osvojila 9. januarja 2011 v Adelbodnu, ko sta se uvrstitve med 30 najboljših veselila Skube in Mitja Valenčič. V Kranjski Gori se je to nazadnje zgodilo 31. januarja 2010, ko so točke dobili Valenčič, Mitja Dragšič in Bernard Vajdič.
Grotesken prizor, a to je realnost
Na tak način je včeraj za Skubeta in Kürnerja vendarle posijalo nekaj sramežljivih sončnih žarkov. Še posebno vesel je bil Kürner, ki je pri 28 letih prvič osvojil slalomski točki, prej jih je imel le iz kombinacije. Kdo mu ju ne bi privoščil, saj si je zelo prizadeval, da bi ju dobil. Toda ob pogledu na evforično občinstvo, ki je navdušeno mahalo z zastavami ob nastopih obeh domačih finalistov, in ob Kürnerjevem izražanju navdušenja ob uspehu kariere je bil prizor rahlo grotesken. Toda takšna je realnost, uspehi pa le še spomin.
Če se delovanje slovenske reprezentance ne bo korenito spremenilo, se bomo še dolgo zgolj spominjali lepih časov in tarnali nad sedanjostjo. Tekmovalci in trenerji se ob koncu sezone v svetovnem pokalu soočajo s podobnimi problemi kot v minulih letih. Prihodnost je negotova. Glavni trener ekipe Klemen Bergant je, na primer, potrdil, da z njim še nihče ni stopil v stik v povezavi z morebitnim podpisom pogodbe za naslednjo sezono. Podobno je verjetno z njegovimi sodelavci. Čas pa neusmiljeno teče in spet se poraja bojazen, da bodo tekmovalci izgubljali dni, namesto da bi še pozno pomladi trenirali, kar bi moral biti del pomembne bazične priprave pred prihodnjo sezono. »Generacija, v kateri sta Skube in Kürner, vsako leto izgubi od 15 do 20 dni treninga. Po sezoni bi morali smučati do desetega maja, ko se zapre smučišče na Mölltalu. To je za nas najcenejši trening, saj imamo celoletne smučarske vozovnice,« je dejal Klemen Bergant. Ker vsako leto znova ni jasno, kakšna bo trenerska ekipa, te možnosti ne izkoriščajo.
S programi priprav niso zadovoljni niti smučarji. »V pripravljalnem obdobju se dela premalo oziroma premalo kakovostno. Ne le da pri sestavi programov tekmovalci nimamo besede, niti trenerji je nimajo. Trenerji naredijo program za določeno vsoto, čez en mesec pa to oklestijo. Dolgoročno se tako ne da delati,« je dejal Matic Skube, ki mu v nasprotju z obdobjem, ko je imel največjo krizo, volje ne primanjkuje, ampak: »Če bomo trenirali po takem programu, ne vidim možnosti, da bi se lahko kosal z najboljšimi.« Če bo program oziroma kaotičen način dela ostal enak, mu bosta, kot je dejal, preostali le dve možnosti: konec kariere ali iskanje alternativ, kot je priključevanje drugim ekipam. O možnostih, da bi se težav lotil na lastno pest, je govoril tudi Žan Kranjec. Naš najboljši veleslalomist je v tej sezoni zapadel v veliko krizo. To je bilo jasno tudi na podkorenski strmini, na kateri se znova ni uvrstil v finale. »V primerjavi z lanskim letom nisem naredil nobenega napredka, ampak sem glede na kakovost smučanja celo nazadoval. Prepričan sem, da bi se moralo nekaj spremeniti. Nesmiselno je sezone metati stran,« razočaranja ni skrival Žan Kranjec. Ko je govoril o svojih težavah, se je zdelo, da se počuti nemočno. Dejal je, da še sam ne ve, kaj je narobe. Ujet je v sistem in lahko le upa, da bo ta tekmovalcem kmalu bolj naklonjen, narediti pa sam ne more ničesar. Razen če se odloči za kakšno drastično potezo. »Veliko sem odvisen od drugih. Sam sebi nimam kaj očitati. Bil sem z glavo pri svari in treniral, kolikor se je dalo. Če mi ne bodo mogli omogočiti tistega, kar si bom želel, in če ekipa ne bo takšna, da bom lahko naredil dober rezultat, bom mogoče prisiljen kaj narediti na svojo roko.« Kaj se zgodi, če mladi talent nima najboljših pogojev za trening, ve Skube. Bil je svetovni prvak, tako kot je zdaj Miha Hrobat, medtem ko je Štefan Hadalin podprvak. Želi jima, da ne bi šla po njegovi poti, in jima svetuje, naj vztrajata pri tem, da bosta imela najboljše pogoje za delo.
Bergant razume tekmovalce
Kaj o Skubetovem in Kranjčevem razmišljanju meni Klemen Bergant? »Strinjam se z njima. Po drugi strani je pa tako, da smo se trenerji in tekmovalci sami odločili, da bomo to delali. Nihče jih ne sili. Če ne bomo oziroma ne bodo v stanju teh stvari urediti, imata vso pravico, da to naredita. Sicer se vsi nečesa ne zavedajo: alpski smučar ima le eno kariero, ki ni prav dolga. Tekmovalce popolnoma razumem. Če niso pogoji takšni, da bi zagotavljali približevanje najboljšim in boj z njimi, se začnemo vsi spraševati, ali ima to smisel.«
Medtem ko se v slovenski reprezentanci sprašujejo o smislu, se Marcel Hirscher, ki ga je Skube pred leti na mladinskem svetovnem prvenstvu premagal, približuje zmagi v skupnem seštevku svetovnega pokala. V soboto je bil drugi na veleslalomu in si zagotovil mali kristalni globus, včeraj pa kljub veliki napaki na prvi progi zasedel šesto mesto. Pred zadnjimi štirimi tekmami v Meribelu ima 164 točk prednosti pred Kjetilom Jansrudom. Hirscher navdušuje predvsem z veleslalomom, za kar obstaja razlog. »Odkar so spremenili pravila glede dolžine smuči, je v veleslalomu dominiral Ted Ligety. Pred tem pa sem bil prvi jaz. Za menoj in mojo ekipo je dolga pot vrnitve na vrh. To mi je pobralo veliko energije, še posebno v zadnjih dveh letih, kajti 80 odstotkov treninga je bilo namenjenega veleslalomu,« je dejal po sobotni zmagi, ko sta mu na odru za zmagovalce družbo delala zmagovalec Alexis Pinturault (v Kranjski Gori se je petič uvrstil na stopničke) in Thomas Fanara. Včeraj je slalom dobil Norvežan Henrik Kristoffersen pred Italijanom Giulianom Razzolijem in Švedom Mattiasom Harginom.
