V zadnjih 20 letih se je splet iz novitete, ki so jo uporabljali praktično izključno računalniški zanesenjaki in trendna podjetja, razvil v dobrino, ki jo lahko po svoji razširjenosti in nujnosti za normalno sodobno življenje postavljamo ob bok vodovodu in električni napeljavi. Razvijalec programske opreme Rolando Benjamin Vaz Ferreira meni, da je internet postal največja zakladnica človeškega znanja v vsej človeški zgodovini, Yahoo pa je po njegovem odigral eno ključnih vlog pri razvoju spleta: »Vsi, ne le Američani, smo ga uporabljali za e-pošto, za iskanje po spletu. Sčasoma pa je prišel Google, ki je najprej s svojo preprostostjo, nato pa z vse širšim naborom brezplačnih storitev začel počasi graditi prednost pred vso konkurenco, ne zgolj pred Yahoojem. Seveda pa zmeraj obstajajo ljudje, ki se držijo tistega, kar poznajo. V ZDA nekateri na primer še zdaj plačujejo za povsem običajen e-poštni predal pri ponudniku AOL, ki je bil tam nekoč vseprisoten, danes pa…« Ja, časi se spreminjajo in prav pri tehnologijah mora biti ponudnik vedno v koraku s časom oziroma – bolje – korak pred vsemi. Yahoo je pod svojim okriljem združil ponudbo brezplačne spletne pošte, brezplačnih spletnih strani (še pomnite geocities?), v prvih letih 21. stoletja pa je presegal rekorde na borzah po vsem svetu. Užival je neizmerno zaupanje uporabnikov – nekoč največjo e-zgodbo pa je danes zasenčila konkurenca.

Prva misel je danes vedno google

Za slovenske uporabnike je yahoo danes tako rekoč nezanimiv. »Slovenski uporabnik do yahooja ne pride, ker je naša prva misel v tovrstnih debatah vedno google. Za veliko večino ljudi slednji ponuja vse, kar potrebujejo, zato se s potencialnimi alternativami običajno niti ne ukvarjajo. Poleg tega obstajajo tudi druge alternative, kot je denimo duckduckgo, za katere upam, da bodo privlačne za tiste uporabnike, ki so kritični do korporacij z vprašljivo politiko zasebnosti,« pojasnjuje Rolando Benjamin Vaz Ferreira.

Vredno pa je poudariti, da čeprav yahoo kot novičarski portal v nekem okolju ni dovolj relevanten, pod njegovim okriljem delujeta tudi po vsem svetu priljubljena flickr in tumblr. Internetni strokovnjak pri reviji Joker Aleksander Hropot odsotnost prilagodljivosti domačega občinstva pripisuje predvsem prekletstvu majhnega naroda: »Lahko se odločimo, katero mednarodno edicijo bomo brali in koliko nas vmes motijo rezultati kriketa ali oranja v blatu. Večinoma pa raje 24 ur na dan visimo na slovenskih portalih dvomljive kakovosti.«

Konservativno tehnološko podjetje

Hropot meni, da je na tem področju največji premik v zadnjih 20 letih ta, ki ga izvajamo v zadnjih letih, ko koncept spletne strani nadomeščajo mobilne aplikacije – ironično je splet, tako meni Hropot, zaradi tega postal manjši, saj večino prometa pobere le peščica velikanov. Yahooja ni označil za revolucionarnega, temveč za nekoga, ki je bil »vedno pri roki«.

IT-razvijalca in poznavalca informacijskih tehnologij Davorja Hafnarja pa yahoo spominja na splet, kakršen je bil, preden ga je google osvobodil: »Internet kot ena spletna stran, ki se bo sama odločala, katere podatke uporabnik potrebuje, ponujala slabo iskanje, premajhne poštne predale in ob tem težila z vsiljivimi oglasi. Za tehnološko podjetje zagotovo deluje preveč konservativno – ni čudno, da se povezuje z Microsoftom, ki ima podobne težave. Morda je Yahoojeva največja težava ravno prepoznavnost znamke in zasidranost v star poslovni model, ki onemogoča, da bi podjetje res postavljalo trende v tehnologiji.

Yahoo danes zaposluje 12.200 ljudi, njihova spletna stran je na voljo v 20 jezikih, mesečnih obiskovalcev matičnega portala imajo po nekaterih podatkih okoli 700 milijonov in obiskanost v zadnjih mesecih presenetljivo spet raste. Na svetovni lestvici se po priljubljenosti uvršča na peto mesto, v Sloveniji pa šele na 14. mesto (vir: Alexa). Vrednost podjetja danes ocenjujejo na približno 35 milijard ameriških dolarjev. Yahoo je v 20 letih obstoja preživel prihode Googla (1998), Facebooka (2004), YouTuba (2005) in Twitterja (2006) – ter obstal.