»Nekateri so že pisali, da sem z denarjem pobegnil v Mehiko,« se nasmeji Niko Klanšek, vodja najuspešnejše slovenske kampanje na Kickstarterju, v kateri so za pametno kolo flykly namesto želenih 100.000 dolarjev zbrali kar 700.000 dolarjev. »Po kampanji smo se povezali z italijanskim partnerjem, s katerim smo naredili še korak naprej pri razvoju produkta, vendar smo morali o tem nekaj časa molčati, zato je bilo videti, da nič ne delamo, čeprav so bili tisti meseci po kampanji zelo intenzivni,« je dodal.

Klanšek, ki je pred kampanjo Flykly sodeloval pri več kot desetih kampanjah Kickstarter, priznava, da je tudi pri svoji storil nekaj napak. Največja je bila, da je postavil ceno produkta, ki je veljala v času kampanje, ne pa tudi kasnejše redne prodajne cene. »Veliko ljudi si je mislilo, da bodo kolo kupili maja, ko je bila predvidena dostava prvih koles podpornikom s Kickstarterja. Tako zdaj vsakemu, ki pripravlja kampanjo, svetujem, naj napiše ceno produkta na Kickstarterju in kasnejšo redno prodajno ceno,« je pojasnil Klanšek. Zadnje kolo, ki navadno kolo spremeni v električnega, tako zdaj namesto prvotnih 590 dolarjev stane 1100 dolarjev, a je na njem tudi precej že na prvi pogled opaznih izboljšav, saj je manjši in lažji, ima večji razpon temperature, pri kateri deluje, hkrati pa se ga da namestiti na več tipov koles.

Takoj so se lotili izboljšav

»Po kampanji smo dobili veliko odzivov, da je treba produkt še popraviti. Povezali smo se z italijanskim podjetjem, kjer imajo zelo dobro proizvodnjo in razvoj, so spinoff iz Milano Politecnico University, tako da so v ekipi sami doktorji in inženirji. Ampak nekaj časa o tem nismo smeli govoriti, ker smo morali vse pripraviti. Šele sredi aprila smo lahko prvič povedali in pokazali, kaj smo delali toliko časa,« pravi Klanšek, ki se je zavedal, da so marsikateri podporniki oziroma javnost, ki je spremljala kampanjo, v tem času tudi izgubili zaupanje vanj.

»Ampak smo ta pritisk zdržali in zadevo izpeljali do konca. Ko smo aprila pokazali praktično nov produkt, sem bil veliko bolj zadovoljen in sem stal za tem. Vedel pa sem, da bodo ljudje hudi. Zato sem organiziral tesne vožnje. Šel sem po desetih mestih v ZDA in Evropi, kamor je prišlo več kot 1000 ljudi. Vedel sem, da morajo produkt videti v živo, in res so bili zadovoljni, da je ta različica pametnega kolesa veliko boljša od prvotne. To je bila prva potrditev, po kateri so tudi vsi ostali, ki se teh testnih voženj po mestih niso udeležili, dobili zaupanje v nas in produkt,« je pot pridobivanja zaupanja prihodnjih uporabnikov kolesa opisal Klanšek. Prav tako je bila pametna poteza, da so vsi podporniki, čeprav so čakali pol leta dlje, na koncu za 590 dolarjev dobili boljši produkt, ki je zdaj enkrat dražji.

Prodaja pametnega izdelka in pametne svetilke, ki se jo namesti na krmilo kolesa, da je hkrati tudi držalo in polnilec za telefon, po spletu že poteka v 50 državah po svetu.

Skupnost se je hitro širila

»Skupnost, ki nas je podprla na Kickstarterju, se je počasi razširila na ves svet. Decembra lani smo imeli skupaj s kampanjo na Kickstarterju en milijon dolarjev prihodkov. Novembra, ko smo začeli kolo dobavljati podpornikom, se je namreč začelo dogajati, da je iz tistega mesta v istem tednu prišlo še nekaj novih naročil. Najuspešnejše države so sicer ZDA, Nemčija in Avstralija, kar je zelo zanimivo, saj tam nismo imeli nobene promocije,« pojasnjuje Klanšek in dodaja, da konkurence trenutno še nimajo. Kopenhagen Wheel, zaradi katerega so jim takoj po pričetku kampanje na Kickstarterju precej očitali, da so ga kopirali, a dokazali, da ni tako, z napovedanim prihodom na trg zamuja eno leto. »Kopenhagen Wheel je bil sicer šolski projekt, ki je bil najbolj znan zato, ker je prihajal z MIT in ga je podprlo mesto Köbenhavn. Ko smo pričeli kampanjo na Kickstarterju, smo sicer dobili pismo njihovih odvetnikov, da imajo vse patentirano, ampak mi smo to že vse prej preverili. Mi imamo tri patente, oni pa edinega na dizajn produkta. Tako da glede tega ni problemov, navsezadnje pa je nam uspelo priti prvi na trg,« se na polemike o kopiranju produkta odziva Klanšek.

Namesto tega se osredotočajo na posel in odpiranje novih prodajnih kanalov. Najprej želijo priti v kolesarske trgovine, kasneje pa tudi v večje trgovce. Osredotočajo se predvsem na urbane kolesarje. »Na Nizozemskem 33 odstotkov prebivalcev kot glavno prevozno sredstvo uporablja kolo. To so naši trgi. V Sloveniji je denimo takih 7 odstotkov ljudi, do leta 2020 se bo po vsem svetu odstotek podvojil. V Londonu gradijo avtoceste za kolesa, da se bodo lahko ljudje iz predmestja hitro prebili v mesto. Ravno tega si želimo tudi mi, da bi bila mesta prijaznejša kolesarjem,« pravi Klanšek. Ob tem dodaja, da je v mestih, ki imajo dobro kolesarsko infrastrukturo, boljše tudi gospodarstvo. »V New Yorku so na eni od avenij naredili novo kolesarsko stezo in še v istem mesecu se je lokalnim prodajalcem dvignila prodaja. S kolesom se namreč lahko takoj ustaviš, parkiraš in greš v trgovino,« o viziji razvoja urbanega kolesarstva še pove Niko Klanšek.