Bolniki, ki so bili sprva samoplačniki Dermatologije Bartenjev-Rogl, so kasneje v javnem sistemu na vrsto prihajali bistveno prej od drugih, je ugotovilo računsko sodišče. V javnem sistemu so jih zdravili kar brez vpisa v čakalne sezname. »Pri teh pacientih je bilo obdobje od izdaje napotnice do obravnave praviloma znatno krajše kot čakalna doba pri tistih, ki so bili z enako stopnjo nujnosti vpisani na čakalni seznam,« opozarjajo na računskem sodišču. Revizija, ki je zajela obdobje med avgustom 2013 in lanskim januarjem, torej kaže, da neupravičeno preskakovanje čakalnih vrst ni le pojav v javnih bolnišnicah.
Samoplačniki na vrsti v dobrem mesecu, drugi v dobrem letu
Če so pacienti z enako stopnjo nujnosti od vpisa na čakalni seznam do obravnave v Dermatologiji Bartenjev-Rogl čakali povprečno 517 dni, so tisti, ki niso bili vpisani na čakalni seznam, na obravnavo po izdaji napotnice v povprečju čakali komaj 40 dni. Na prvi pregled k specialistu sta v okviru javnega zdravstva prišli kar dve tretjini pacientov, ki pred tem niso bili vpisani na čakalni seznam. Če bi vse paciente v tem zasebnem centru s koncesijo obravnavali enakopravno, bi lahko čakalno dobo bistveno skrajšali, predvidevajo na računskem sodišču.
Ker niso ustrezno vodili čakalnega seznama in niso spoštovali vrstnega reda pacientov, je računsko sodišče Dermatologiji Bartenjev-Rogl izreklo priporočila za izboljšave, zahtevali so tudi odzivno poročilo s popravljalnimi ukrepi. Ugotovitve so sicer zelo podobne tistim iz lanskega poročila o preskakovanju čakalnih vrst v UKC Ljubljana. Tudi tam je bil pregled v samoplačniških ambulantah vstopnica do hitrejše obravnave v javnem sistemu. V teh ambulantah popoldne delajo zdravniki iz UKC, velik del pacientov pa so operirali brez vpisa na čakalni seznam. Podobne nepravilnosti so ob pregledu čakalnih seznamov Ortopedske bolnišnice Valdoltra lani ugotovili tudi v protikorupcijski komisiji.
Spremeniti se mora sistem
Nadzorni instituciji sta torej jasno dokazali, da gre za sistemski problem, a o spremembah zakonodaje, ki bi zmanjšale možnosti neenakopravne obravnave bolnikov, še vedno ni ne duha ne sluha. Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel poudarja, da njihov namen, kot v nobenem drugem primeru, ni kazanje s prtom na konkretnega »grešnika«, ampak opozorilo, da se iste težave kot v javnih zavodih pojavljajo tudi pri koncesionarjih. »S prstom smo želeli pokazati na sistem, ki očitno deluje povsod enako in ga je treba spremeniti«.
Prof. dr. Igor Bartenjev iz omenjene zasebne ustanove je ocenil, da poročilo – čeprav so dobili priporočila – ni negativno. Na ugotovitve računskega sodišča se bodo podrobneje odzvali v prihodnjih dneh, potem ko bodo poročilo podrobneje preučili.