»Smo v dobi intenzivnih sprememb. Podobno kot v času industrializacije, ko so parni stroji povzročili, da sta izginili praktično dve tretjini služb v kmetijstvu. Zato se morajo organizacije na spremembe pravočasno pripraviti, sicer bodo propadle,« je zelo jasen dr. Bernhard Krusche, antropolog in strokovnjak za upravljanje sprememb iz Ignore Gravity, ki bo 26. marca nagovoril tudi udeležence interaktivne konference ob zaključku osmega izbora najboljših zaposlovalcev Zlata nit 2014. Njegov obisk je zagotovil Si.mobil.

»Na eni strani imamo torej zunanje pritiske, na drugi pa še vedno živi neke vrste mit, da organizacije sprejmejo spremembe, ker so rade agilne in odzivne. A če vemo, kakšen je DNK podjetij, vemo, da to še zdaleč ne drži in da je v večini organizacij uvajanje sprememb zelo mučen in zahteven proces. Organizacije po navadi delujejo po neki ustaljeni rutini, kar pomeni: čim večje oziroma bolj zrele so, tem večji je odpor do sprememb. Past, v katero se organizacije običajno ujamejo, je ta, da čim uspešnejše so, tem bolj sodijo med ogrožene vrste, kar pomeni, da lahko propadejo, saj se niso sproti spreminjale oziroma prilagajale.«

Kako torej zmanjšati razkorak med razvojno strategijo in dejanskim stanjem v podjetju, ki ga Krusche imenuje gravitacija? Ključno vlogo pri tem imajo vodstvo in kadroviki, ki morajo biti sposobni preprečiti usodne napake pri preoblikovanju organizacije. In prav o teh bo govoril Krusche na konferenci, ki bo na ljubljanskem gradu nekaj ur pred slovesnim izborom najboljših zaposlovalcev. Prijavnica na konferenco je objavljena na spletni strani www.zlatanit.com.

Kruschejev odgovor na vprašanje, kako sodelavce pripraviti na spremembe, ki so neizogibne, je zelo jasen in preprost: »Ljudje niso neumni. Ljudi je treba upoštevati. Vedeti morajo, kaj se dogaja in kaj se bo dogajalo, vključeni morajo biti v iskanje rešitev. Organizacije ne morete spreminjati brez ljudi. To lahko naredite izključno ob njihovi vključenosti! To je seveda zahteven proces, ki zahteva čas, potrpljenje in mojstrstvo prepričevanja, zakaj se je treba prilagoditi oziroma zakaj bo treba delovati drugače. Če želite imeti odgovorne sodelavce namesto zdresiranih opic, morate biti pripravljeni odgovoriti na vrsto zahtevnih vprašanj. Ljudje zagotovo niso a priori proti spremembam, jih je pa zagotovo večina proti temu, da bi skočila v ledeno vodo, ne da bi imela za to res dober razlog,« je slikovit Krusche.

Po njegovem mnenju se morajo v organizacijah korenitih sprememb, ki so potrebne, lotiti zelo resno in ne pride v poštev miselnost: »Le počasi, bomo že nekako.« Sprememba je, kot če bi sedli v boben pralnega stroja. Nihče verjetno ne želi biti v njem, ko se začne pranje. Torej moramo biti pripravljeni na veliko neprijetnosti in stvari, ki so nam neznane in se ob njih počutimo nelagodno. Spremembe moramo znati upravljati. Tukaj ni prostora za ponavljanje napak. In prav v tem procesu lahko vidimo, kdo je res dober vodja. Prepoznamo ga po sposobnosti upravljanja sprememb, na razburkanem morju torej in ne ko je ladja privezana v pristanišču.«

Je pa tudi v procesu sprememb treba zagotavljati neko stabilnost, za kar so v prvi vrsti odgovorni menedžerji. »Prav vrhnji menedžment je odgovoren za uravnoteženje teženj po spremembah in teženj po stabilnosti. Nobena organizacija ne more delati uspešno, če je ves čas v procesu spreminjanja. Torej moraš najti pravo mero popuščanja vijakov in še vedno dovolj trdno oporo, da vse skupaj ne razpade,« poudarja Krusche.

Vodstvena struktura se po njegovem mnenju izkaže za trdno in verodostojno le tedaj, ko zna sprožati nemir in spremembe, a po tem uspešno doseči stabilnost. »Ko si na vrhu, je še najlažje odpuščati ljudi, a vprašanje je: kaj pa potem?«

Vsa ta vprašanja bo odpiral in jih dajal v razpravo dr. Krusche in zagotovo lahko pričakujemo zelo zanimiv uvodni del konference. Temu bodo sledile predstavitve petih dobrih praks ter moderirane delavnice, na katerih bodo svoje izkušnje delili dosedanji najboljši zaposlovalci.

Letošnji izbor najboljših zaposlovalcev, ki je že osmi po vrsti, pomeni dodatni kamenček v zelo raznolikem mozaiku izkušenj in orodij za vodenje in razvoj zaposlenih, ki jih prepoznavamo pri podjetjih. V Dnevnikovem izboru najboljših zaposlovalcev je sicer sodelovalo 305 različnih podjetij, vseh osem let jih sodeluje deseterica, medtem ko se je letos v izbor prvič priključilo 17 podjetij.

V izboru Zlata nit 2014 je anketo izpolnilo 6009 zaposlenih, v osmih letih pa kar 60.546. Anketa je pravzaprav odslikava kakovosti odnosa med zaposlenimi in organizacijo, ocena zaposlenih pa tvori 80 odstotkov celotne ocene, ki podjetje uvrsti med podjetji v svoji velikostni skupini višje ali nižje, med finaliste ali preostale. Tokrat objavljamo tudi vsa podjetja, ki so bili finalisti izbora najboljših zaposlovalcev. Vseh osem let se je mednje uvrstil samo Microsoft, ki je bil trikrat tudi že najboljši zaposlovalec.

Izborna komisija bo prihodnje dni izmed 21 finalistov v vsaki velikostni kategoriji izbrala zmagovalca, izbrali pa bodo tudi najboljšo zlato prakso in podelili posebno priznanje. Svoj glas lahko oddajo tudi bralci. Glasovnica je objavljena na strani levo spodaj.