»Koncept platforme Indiegogo se je razvil iz potrebe po bolj odprtem financiranju filmskih projektov. Soustanoviteljica Danae Ringelmann, sicer bančna analitičarka, ni želela več biti le 'gatekeeper', ampak je hotela filmskim ustvarjalcem omogočiti, da sami zbirajo sredstva in imajo pri tem tudi več nadzora in možnosti. Pred tem so namreč o financiranju odločale banke, pri čemer je bilo zelo odvisno, na koga od bankirjev si naletel in ali razume tvojo idejo,« je prvi, »filmski« impulz nastanka druge največje svetovne platforme za množično financiranje leta 2007 opisal njen podpredsednik Sinohe Terrero.

Indiegogo je nastal leto pred svojim bolj slavnim konkurentom Kickstarter in se temu primerno srečeval tudi z veliko težavami, saj večina sploh še ni razumela koncepta množičnega financiranja. Šele pred štirimi leti so tako dosegli pravi razvoj in množičen odziv, ki danes obsega okoli 50 milijonov obiskov na mesec in 250 milijonov dolarjev zbranega denarja na leto (podatek za 2014).

Manjši, vendar bolj zavzeti

Podjetje trenutno zaposluje okrog 150 ljudi, od tega slabo polovico razvijalcev. Kakšnih 30 odstotkov aktivnosti trenutno beležijo izven ZDA, a se ta številka počasi veča, na primer s pravkar potekajočo avstralsko kampanjo Flow Hive, ki je v samo dveh tednih zbrala za pet milijonov dolarjev prispevkov. »Veliko je odvisno od tega, kako je država sprejela splet kot del poslovanja, od tega, ali so ljudje pri nakupih prek spleta sproščeni in ga jemljejo kot pomembno orodje pri trženju in nakupovanju izdelkov,« je Terrero pojasnil osnovne pogoje za širjenje množičnega financiranja.

Tudi v Sloveniji se zanimanje zanj vsekakor povečuje, saj je Luka Piškorič, soustanovitelj iniciative Slovenia Crowdfunding in vodja CrowdfundingLAB, v letu in pol opravil že okrog 200 svetovanj za različne projekte. »Trudimo se pomagati projektom, da zaženejo kampanje, hkrati pa tudi izobraževati in popularizirati koncept množičnega financiranja,« je pojasnil Piškorič in dodal, da je trajalo kar nekaj časa, preden so v kreativnem centru Poligon prišli do termina za spletni pogovor s Terrerom.

A v Sloveniji je zaradi uspeha prvih projektov na Kickstarterju – kar sedem od približno 50 se jih je znašlo med izbirami ekipe platforme – ta postal sinonim za množično financiranje. »Ljudje že kar rečejo, 'a greš na Kickstarter', namesto da bi uporabili izraz množično financiranje. Zato smo si res želeli pokazati Indiegogo kot drugo največjo platformo in s tem dogodkom povedati, da obstajajo tudi druge možnosti,« je nadaljeval Piškorič. Indiegogo sicer še nima tolikšnega dosega in prepoznavnosti kot konkurent, a ima nekatere druge prednosti. Medtem ko je Kickstarter postal predvsem platforma za tehnološke inovacije in izdelke ter kreativne projekte, je Indiegogo nastal kot podpora za umetniške projekte, vedno bolj pa se na njem zbirajo sredstva tudi za različne skupnosti, nevladne in neprofitne organizacije ter dobrodelne akcije. Zelo razširjeno je zdaj na primer zbiranje sredstev za zahtevne operacije ali zdravljenje težkih bolezni, zaradi česar lahko ljudje v ZDA sicer tudi obubožajo. »Predvsem pa je Indiegogo Slovencem neposredno dostopen in ne rabijo posrednika. Kickstarter podpira le nekaj držav poleg ZDA; če se hočeš prijaviti od drugod, tudi iz Slovenije, potrebuješ človeka s statusom iz ene od teh držav,« je pojasnil Piškorič.

Važna je ideja, ne narodnost

»Ljudje pogosto govorijo, da gredo na Kickstarter, ker je tam več podpornikov, a treba se je zavedati, da pri kampanji množičnega financiranja na sami platformi dobiš morda od 20 do 30 odstotkov podpore, ostalo pa moraš pripeljati sam, preko družabnih omrežij, medijskih objav in tako dalje,« je razložil slovenski sogovornik. Kampanja mora biti zato skrbno pripravljena, največji preskok po uspešni kampanji pa sta zagon same proizvodnje in zadovoljitev povpraševanja v doglednem času. Zato številni projekti v Sloveniji kampanje še niti niso začeli. Tudi tukaj pa naj bi Indiegogo omogočal določene prednosti. »Ker smo manjši, omogočamo več podpore in pomoči, svetujemo in usmerjamo. Dejansko so bile kampanje, ki so se vodile na obeh platformah, pri nas uspešnejše,« se je pohvalil Terrero. A je tudi sam dodal, da milijonskih obljub ne morejo dajati, saj je uspeh odvisen predvsem od tistega, ki je kampanjo zagnal, njegove socialne mreže, spletne prisotnosti in baze podpornikov, kar zahteva veliko predhodnega garanja.

Bistveno pri množičnem financiranju je zaupanje, je strnil podpredsednik Indiegoga. »Zelo smo aktivni pri spremljanju kampanj. Sicer nismo neposredno odgovorni, če človek ne izpolni svoje obljube, a neuspeh ali celo goljufanje škodita ugledu tako naše platforme kot množičnega financiranja nasploh. Najpomembneje je, da ljudje temu modelu zaupajo in sproščeno prispevajo z zavedanjem, da bodo za to tudi nekaj dobili,« je razložil. In dodal še, da so zaupanje, ob tem pa tudi obstoječa orodja in znanja platform ključne prednosti pred organizacijo kampanje prek lastne platforme ali zagonskega podjetja. Za povečanje zaupanja so začeli razvijati tudi zavarovalno shemo, ki predvideva določeno količino sredstev za povrnitev prispevkov, če projekt ne uspe. Ob tem je postregel še z zanimivim primerom, ko so bili deležni številnih kritik, ker so podprli neki ruski projekt. »Diskriminacija na podlagi narodnosti se mi ne zdi primerna, ampak je važna samo ideja. Preverili smo človeka in projekt ter za njima tudi stali, kar se je izkazalo za pravilno,« je bil jasen.

Zaključil je, da zavedanje o množičnem financiranju še vedno ni zelo razširjeno, kar trgu daje še veliko manevrskega prostora za zorenje. Tudi podjetniki z večjimi projekti, ki uspeha ne morejo graditi na spletnih platformah, se vedno bolj odločajo najprej za spletno kampanjo, da preizkusijo trg, izdelek in ceno, saj potem lažje dobijo tudi konvencionalne financerje. Indiegogo se ob tem pripravlja tudi na »lastniško« množično financiranje, ki bo podpornikom omogočalo, da s svojo donacijo pridobijo delež v podjetju, katerega projekt bodo podprli.