Naša armada in – Orlovstvo.

Kronika naše narodne skupščine nam je v zadnjih dneh prinesla vest o dveh klerikalnih nastopih proti armadi, češ da ona ne samo da ne upošteva Orlovstva, ampak ga prezira ali celo preganja. – Ob teh nastopih ni šlo brez stranskih udarcev po Sokolstvu. Menimo, da minister ne bo v zadregi za odgovor.

Velika drznost se nam vidi, sporejati Sokolstvo z Orlovstvom, ono čisto nacijonalno institucijo s sijajno svojo tradicijo istovetiti z odgrankom klerikalne organizacije. Klerikalizem Mahničevih časov je od kraja zametaval svobodni duševni razvoj narodov, vsako nego in krepitev telesa kot posodo za odločnega duha in za zdravo nravnost. Toda ljudstvo v svojem naravnem nagonu mu ni sledilo. Političen klerikalizem je bil prisiljen izpremeniti svojo taktiko. Orožje v dosego svojega namena je vzel iz jezuitskega arzenala. Spoznavši vpliv Sokolstva in njegovega dela zlasti na najpreprostejše plasti našega naroda, si je predvsem »izposodil« – da govorimo evfemistično – njega zunanjosti, njegov kroj, rdečo košuljo, čepico s peresom, njegove grbe, ptico sinjih višav. Ljudstvo preslepimo, tako so si dejali, z zunanjostmi, da ne bo vedelo razločevati, potem prodremo v njegove duše. Nato so kopirali organizacijo, javne nastope, izlete, zlete in telovadbo, pri čemer se niso ženirali »izposoditi« si Tyršev vadbeni sestav. Skratka, Orlovstvo je plagiat Sokolstva!

Orlovstvo je del klerikalne organizacije, privesek klerikalne stranke. Držijo se ga vsi grehi te stranke. Ustanovljeno zgolj z namenom, da dvigne ugled propadajoče stranke, mora služiti njenim namenom – brezpogojno. (…)

Klerikalci so proti naši narodni armadi, ker ta ne podpira in po svojem naravnem sestavu tudi ne more podpirati njihovih teženj, kakor sploh ne kake politične stranke. Ni se treba prav nič opravičevati. Samo čitajte razne zlobne notice proti armadi, s katerimi se skuša sistematično ustvarjati v ljudstvu razpoloženje ali celo mržnjo proti skupni armadi.(…)

Slovenski narod, 10. marca 1922

Politične novice

Glede orlovstva odgovarjamo »Narodu«, ki se z našim zadnjim odgovorom očividno ni zadovoljil, enkrat za vselej sledeče: 1. Ustava zajamčuje ravnopravnost vseh zakonito priznanih organizacij, naj se potem bavijo z duševno ali telesno izobrazbo. Iz tega za demokratično moderno državo jasno sledi, da so Sokoli in Orli ravnopravni in da vsled tega vojaška komanda nima absolutno nobenega zakonitega razloga, da to ravnopravnost v prid ene izmed teh organizacij krši. Če pa je kakšna izmed teh organizacij protidržavna, kakor to trdi »Narod«, je stvar vlade, da to dožene in dotično organizacijo na podlagi obtožbe in rednim sodnim potom dognanih dejstev prepove, za kar imamo po ustavi zakonite instance. Dokler se pa to ni zgodilo in dokler se orlovska organizacija legalno priznava, se ima tudi vojni minister po tem ravnati. 2. Orlovstvo ni privesek »klerikalne« stranke, kakor se »Narod« neokusno izraža, ampak ima svoje neodvisno odgovorno vodstvo. 3. Orlovstvo ni noben plagiat, ker telovadba in razni njeni sistemi niso niti češki niti jugoslovanski sokolski izum, ampak kolikor je znano, je tudi češka sokolska telovadna organizacija vznikla po predpodobi nemške narodne telovadne organizacije očeta Jahna; v kolikor pa se od nje razlikuje, v toliko se tudi sistem in duh orlovstva razlikuje od sokolskega. 4. Orlovstvo ni nobena antimilitaristična politična organizacija, ampak krščanska kulturna organizacija, ki se v vprašanja take vrste ne vmešava, ker to ni njegova stvar, ampak stvar politikov in državnikov. 5. Kar se naše stranke in ne Orlov tiče, smo enkrat živeli v absolutistični militaristični Avstriji, danes pa živimo v Jugoslaviji, ki naj bo demokratska, moderna in kulturna država, v kateri je vprašanje reduciranja armade ravnotako aktualno kakor je v Ameriki ali Angliji, ker sicer se bo Evropa v novem militarizmu zadušila. Sicer pa Zečević in njegovi v nezakurjenih vagonih pomrli rekruti še niso armada kakor ni armada polkovnik Vasić in razne komisije, ki državni denar zapravljajo za dobave sumljive kvalitete. Mislimo, da bo »Narod« zdaj zadovoljen, če ne, naj pa čveka dalje, če že ne more drugače.

Slovenec, 14. marca 1922

Slab zagovor.

Na naš članek »Naša armada in Orlovstvo« odgovarja »Slovenec«, češ kako si demokratje predstavljajo ravnopravnost, ko bi morala armada vendar z Orlovstvom enako postopati kakor s Sokolstvom. V našem članku smo ravno dokazali, da tu o ravnopravnosti ne more biti govora, prvič ker se Orlovstvo a priori ne da primerjati Sokolstvu, drugič ker je Orlovstvo kot privesek klerikalne stranke le strankarska institucija in sicer institucija stranke, ki je sovražna državi in armadi. (…) »Slovenec« pa se ni dotaknil jedra našega članka, da je Orlovstvo plagijat Sokolstva ustvarjen zgolj v strankarsko-politične namene, da si je v ta namen »izposodilo« pri Sokolstvu kroj, organizacijo, vadbeni sestav in vse drugo. Predvsem pa smo pričakovali protidokaz, da Orlovstvo ni privesek klerikalne stranke. (…) Kakor piše klerikalno časopisje o naši armadi, si ni upalo nikdar pisati o avstrijski armadi. Nasprotno, tam je bilo vse lepo in sijajno in Slovenci smo si morali šteti v posebno čast in srečo, če smo bili smeli odrajtati svoj krvni davek na oltar »domovine«. Tako je bilo takrat, in danes? (...)

Slovenski narod, 14. marca 1922