Profesorjem levji delež honorarjev, fakultetam le drobtinice

Objava seznama profesorjev, ki so poleg rednega dela in redne plače na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb prejemali še visoke honorarje za dodatno delo, v nekaterih primerih celo nekajkrat višje od plače, vse bolj razkriva zmedo in pomanjkanje nadzora nad dodatnimi zaslužki zaposlenih. Poenotenih meril o tem, kolikšen delež na trgu pridobljenega prihodka zadrži fakulteta in kolikšen delež v obliki honorarja prejme izvajalec, torej profesor, ni. Kaže, da je fakultetam skupno le to, da gre levji delež za honorarje, fakulteti pa od tržne dejavnosti ostane bore malo.

Po oceni nekdanjega rektorja ljubljanske univerze dr. Stanislava Pejovnika se delež, ki ga iz naslova tržnih prihodkov dobi fakulteta, giblje med 12 in 18 odstotki za režijo, nekaj dobi za opremo in infrastrukturo, večina pa je namenjena prav za honorarje. Na ljubljanski univerzi pojasnjujejo, da rektorat prejme pičlih 0,2 odstotka. Dogovarjanje o honorarjih je v pristojnosti posamezne članice univerze, potekalo pa naj bi na osnovi cenikov, ki jih sprejme upravni odbor posamezne članice, je za spletni portal Agencije Tromba povedala glavna tajnica univerze Mihaela Bauman Podojsteršek.

A honorarje je, ko gre za tržno dejavnost, zelo težko »izmeriti«. Če namreč lahko za dodatno pedagoško delo na podlagi cenika, ki ga ima fakulteta, brez težav izračunamo ceno dodatnega dela, je v primeru ekspertiz in izvedenskih mnenj to bistveno težje. Dodatno shizofrenost predstavlja določilo v statutu ljubljanske univerze, da ima ta na področju pridobivanja sredstev na trgu status samostojne pravne osebe, čeprav je računsko sodišče medtem zavzelo stališče, da so vsa javna sredstva, ki jih upravlja javni zavod, obravnavana kot javna sredstva, ne glede na to, kako so bila pridobljena. »Lahko iskreno povem, da kot rektor nisem vedel, koliko kateri profesor skupno zasluži,« dodaja Pejovnik.