Celjski družbi Kovintrade, ki se ukvarja z mednarodno trgovino na veliko, se je odvalil velik kamen od srca. Z devetimi bankami se ji je namreč pred kratkim uspelo dogovoriti o reprogramiranju posojil v višini 36 milijonov evrov.
Po najnovejšem dogovoru bo moral Kovintrade bankam vsa posojila vrniti do konca leta 2019. Iz dokumentacije, ki smo jo pridobili v uredništvu, je razvidno, da so banke posojilo zavarovale s 15-odstotnim lastniškim deležem Kovintrada v družbi Štore Steel, enega ključnih kupcev. Kot je pojasnil predsednik uprave Kovintrada Marko Staroveški, je bil ta delež, tako kot preostalo premoženje družbe, pri bankah zastavljen že v preteklosti. S ciljem, da znižajo zadolženost, so lani v družbi prodali lastniški delež v Pivovarni Laško, znižali vrednost zalog in terjatev ter na tak način pridobljeni denarni tok namenili za delno poplačilo obveznosti do bank.
Kovintrade je lani po prvih ocenah dosegel 123 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo slabe tri odstotke manj kot leta 2013. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) se je zvišal za sedem odstotkov, na tri milijone evrov, čisti dobiček pa za petino, na 300.000 evrov. Kako je poslovala celotna skupina, ki vključuje okoli 15 družb doma in v tujini, še ni znano. Za predstavo: leta 2013 je Skupina Kovintrade dosegla skoraj 167 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov od prodaje, leto pred tem pa 205 milijonov evrov. V družbi letos načrtujejo podobne rezultate kot lani. S povečanjem tržnih aktivnosti v tujini na področju metalurgije, predvsem pri blagovni skupini specialnih jekel, pa želijo določene rezultate še izboljšati.
Kovintrade ima razvejeno dejavnost, ena ključnih pa je ravno veletrgovina z metalurškimi izdelki. Na tem področju je vodilni v Sloveniji. Kot je pojasnil Staroveški, je metalurška dejavnost še vedno v krizi, kljub temu pa so lani s prodajo metalurških izdelkov količinsko rast prometa zvišali za osem odstotkov. Vrednostno pa je bil ta rezultat nekoliko nižji. Cene metalurških izdelkov so začele padati že leta 2012, negativni trend pa se je nadaljeval tudi leta 2013. Rahlo rast so dosegli tudi v tehničnih programih (ogrevalna in regulacijska tehnika, ogrevanje in razsvetljava, kemija, papir in keramika), ki jih prodajajo le na slovenskem trgu, postopoma pa se kažejo tudi znamenja okrevanja v gradbenem sektorju. Vse več prihodkov v družbi dosegajo tudi s prodajo izdelkov za energetsko sanacijo objektov, na primer fasad, tržijo tudi razne izdelke, kot so toplotne črpalke, nakup katerih sofinancira Eko sklad. Programa lizinga in gradbene mehanizacije pa v družbi postopoma opuščajo.
Lastniška struktura Kovintrada je razpršena. Medtem ko slabih deset odstotkov delnic obvladuje Celjski sejem, je z dobrimi sedmimi odstotki delnic drugi največji lastnik družbe do leta 2013 dolgoletni predsednik uprave Iztok Seničar.
