Ta je svoji zvesti zaveznici ZDA zarila nož v hrbet v najmanj pričakovanem trenutku, z najmanj pričakovanim sredstvom, v najbolj boleče mesto. Stara dama je prizadela ZDA prav na področju humanosti, na katero, kot vemo, Amerika veliko da. Čeprav so ZDA krvavele za Evropo v prvi in drugi svetovni vojni, jo varovale pred groznim komunizmom, ji dale fantastične hollywoodske filme, chicaško ekonomsko šolo, krompir in košarko, evropski kemiki nočejo več prodajati Američanom smrtonosnih kemičnih koktajlov za odstranjevanje kriminalcev. Da ni humano zastrupljati kriminalcev, so rekli napihnjeni Evropejci.

Amerika je, upravičeno, na nogah. V celicah za na smrt obsojene se kandidatov za smrtonosno injekcijo kar tare, gneča je nepopisna, bivalne razmere neznosne, nehumane, sodišča pa še kar naprej na smrt obsojajo kot po tekočem traku, kot da krize sredstev za morjenje ni in je odmerkov še za vsaj 50 usmrtitev. Kaj ostane Američanom za odstranjevanje teh gnojnih bul z zdravega narodovega telesa? Spet bodo morali uvesti hudo nehumane načine izvajanja smrtnih kazni: strelske vode, električne stole, vislice, goreče grmade, morda metanje obsojenih v vodo s kamnom okrog vratu, razčetverjenje s konji in kar je še že pozabljenih načinov izvajanja sodnih odločb.

Pri vsej zadevi niso problem kadri. V Ameriki bodo v vrsti stali in se prerivali za mesto v strelskem vodu, ker bi raje kot na strelišču preizkušali svoje strelske sposobnosti na živih tarčah. Ampak kaj poreče svetovna javnost? Spet bo Američane zmerjala, da so nehumani in bolestno zasvojeni z nasilnim obračunavanjem z zlikovci, da niso nič boljši od Savdske Arabije in islamskega kalifata, kjer ljudi kamenjajo in zažigajo. To pa boli in peče, še posebno, ker so jih v to pahnili samooklicani dvolični evropski humanisti.

Pa tudi to bi še nekako preživeli, saj so Američani trdoživ narod, ampak ko pomislijo, da bo zdaj treba spreminjati vse zakone, v katerih je natančno zapisan način, kako umoriš morilca, jim postane kar slabo. Treba je spisati nov zakon, sledijo amandmaji pa prepiri z nasprotniki smrtne kazni, nato eno, drugo in tretje sodišče, ki razsojajo o skladnosti načina usmrtitve z zveznim zakonom in ustavo, ter na koncu še vrhovno sodišče. Tam pa nikoli ne veš, ali se bo tistim devetim starcem zmešalo. Če so rekli, da so poroke istospolnih čisto v redu, potem ne bi bil čudež, če bi ustrelitev ali utopitev v reki na smrt obsojenega zlikovca razglasili za protiustavno in nehumano početje.