»Vesela sem, da se je prav na tem zadnjem sprintu v meni všečnem Drammnu tako dobro izšlo. Potrebovala sem še eno potrditev, da zmorem visoko v klasiki,« se je Katja Višnar še vsa zadihana na zadnjem tekaškem sprintu sezone veselila šestega mesta, medtem ko se slovenskim biatlonkam na drugi strani Skandinavije v Kontiolahtiju ni izšlo po željah.
Na prizorišču prve slovenske tekaške zmage Petre Majdič izpred devetih let je 30-letni Blejki uspel tako želen preboj v veliki izborni finale šesterice. Kot nalašč ob zaključku sezone se je pomerila z vsemi najboljšimi sprinterkami sezone, ki so pred njo tudi po točkah. S šestim mestom na edinem mestnem sprintu v zimi je obdržala končno šesto mesto. Vse je kopija lanske bere.
»Masters« pred 15.000 gledalci
»V velikem finalu sem poskušala doseči več, a so mi pošle moči. Morda tudi zaradi bolezni, a to ni izgovor. Proti Norvežankam in Nilssnovi v finalu nisem imela nobene možnosti. So tako strahotno močne. Vem pa, da sem bila z mlado Švedinjo edina, ki sem uspela v sprintu v klasiki v tej zimi stopiti na oder ob njih in se jim postaviti po robu,« se je razgovorila na svojem priljubljenem prizorišču ob norveškem fjordu.
Finale najboljše šesterice je bil »masters« zime 2015. Lansko zmago je ob 15.000-glavi množici ponovila olimpijska zmagovalka Maiken Caspersen Falla, z Oestbergovo svetovna prvakinja med pari v štafeti v Falunu. Kraljica Marit Bjoergen je s tretjim mestom ubranila prvo mesto v sprinterski razvrstitvi pred Oestbergovo in s tem bo v nedeljo na legendarnem Holmenkollnu prejela vse tri tekaške kristalne globuse, oba mala in velikega. Kot nalašč je v izborni konkurenci piko na i pristavila Heidi Weng, ki se je z drugim mestom prebila tudi na drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala.
Višnarjeva je na zaključni sprint sezone prišla posebej motivirana. Po nizu trpkih izkušenj v izločilnih tekih je bila odločena dokazati svojo veljavo. »Pred tekmo nisem bila povsem prepričana v svoje sposobnosti, po kvalifikacijah (druga za Oestbergovo, op. p.) pa sem dobila pogum. V polfinalu je bilo daleč najtežje. Vse smo se zaradi novega pravila FIS o izboru četrtfinalnih skupin že nagnetle skupaj in bi že to lahko bil veliki finale. Moj boj je bil tam dobljen že s četrtim mestom,« je pristavila, potem ko je še princ Ola Vigen Hattestad pritekel na tretje mesto ob zmagovalcu Brandsdalu. Alenka Čebašek se po drammenskih ulicah prvič to zimo ni uvrstila med trideset v sprintu in se bo vrnila domov, na legendarni holmenkollnski tridesetki bo konec tedna tekla le Lea Einfalt.
Senca pozornosti za Urško Poje
Med slovenskimi biatlonkami na 43. svetovnem prvenstvu je največ pozornosti ujela 17-letna Urška Poje (62. mesto). V cilj najstarejše discipline je pritekla tik za presenetljivo novo svetovno prvakinjo, Rusinjo Jekaterino Jurlovo. Nekaj sence pozornosti si je biatlonka iz Grahovega pri Cerknici glede na svojo mladost zaslužila. Zadela je 17 tarč od 20 in zgolj za sekundo zaostala za Andrejo Mali (61. mesto) z eno zadeto tarčo manj. S tem je najbolj zaslužna, da so v pokalu narodov Slovenke za nekaj točk ušle Romunkam. Anja Eržen (88. mesto) jih je sedem počila mimo. »To je bila moja prva petnajstka. Tekaško je bil to zahteven izziv. Na streljanju sem bila malce površna, saj bi lahko zadela tudi kakšno tarčo več. V štafeti se bom potrudila,« so besede Pojetove, ki je med tekmo ujela tudi vpitje Vladimirja Korolkeviča nad biatlonko baročnih angelskih ličk, ki je prekinila slavje češke lepotice Gabriele Soukalove. Bron je s izjemnim tekom ujela Kaisa Makarainen, tudi varovanka nekdanjega trenerja slovenske tekaške reprezentance, Jarma Punkkinena.
Danes bo za Slovenijo predzadnji vrhunec. Za starodobno dvajsetko v slovenski reprezentanci ne bodo ponovili taktične odločitve strokovnega štaba, da bi kot pri dekletih s favoritoma iz ožjega kroga Jakovom Fakom in Klemenom Bauerjem težili k startu ob koncu startne liste. Po besedah Malijeve se ni obneslo, Jurlovi, edini z vsemi zadetimi dvajsetimi tarčami, pač. Morda pa je to priložnost za Janeza Mariča in Lenarta Oblaka.