Kako ste v Vikersundu doživeli svetovna rekorda Petra Prevca 250 metrov in Norvežana Andersa Fannemela 251,5 metra?

Malo sem bil presenečen. Nisem verjel, da bodo poleti daljši od prejšnjega rekorda 246,5 metra. Vremenske razmere so bile idealne, zato je deloval učinek dvojnega vzgona kot pri letalih, ko pristajajo. Takšen efekt se zgodi tudi pri skakalcih, če vztrajajo do konca, in Prevc je to prikazal v najboljši izvedbi. Nisem ljubosumen na to, da je Vikersund lastnik svetovnega rekorda. Prevc je z 250 metri postavil nov mejnik, ki je poseben, saj je prvi na svetu letel četrt kilometra.

Z novo letalnico v Planici ste v svet rekordov vstopili leta 1969, ko ste v dveh dneh mejnik pomaknili s 156 na 165 metrov. Ali ste si predstavljali, da se bo meja v 46 letih pomaknila skoraj za 100 metrov?

Ne. Tedaj je bilo že 200 metrov znanstvena fantastika. Razvoj skokov glede tehnike in opreme je šel postopoma, pomembna pa je bila tudi varnost. Poleti so zanimivi le, če je čim več odličnih skakalcev. Če je le eden vrhunski, je tekma dolgočasna.

Slovenci so obsedeni s svetovnim rekordom v smučarskih poletih. Potem ko je Peter Prevc prvi poletel 250 metrov, je naslednji mejnik 300 metrov.

Razvoj bo šel naprej. Tudi polet, dolg 300 metrov, bo možen, a do njega ni mogoče priti čez noč, ampak je potreben razvoj na vseh področjih in premikanje meje za meter, dva ali tri. Poleti ne smejo uiti izpod nadzora. V preteklosti sem imel kontrolo nad poleti, zdaj pri 81 letih nisem več tako močan, a imam sina, prijatelje in sodelavce, ki skrbijo, da je pot pravilna.

Letalnica v Planici je povečana. Kaj bo treba še narediti za rekordni polet?

Potrebujemo tekmovalca v vrhunski formi in ugodno sončno vreme z vzgonskim vetrom. Takšni idealni pogoji bodo le eno uro, običajno so med 11. in 12. uro. Za nas je to dovolj. A ni pomemben rekord, Planica bo zmagala, če bodo vsi tekmovalci leteli čez 200 metrov.

Kako boste preprečili, da se ne bo ponovil Vikersund, kjer je bila letalnica pripravljena le za lov na rekord? Več kot 240 metrov dolge polete je zmogla le peščica, drugi pa so bolj skakali kot leteli.

Težava je bila v tehničnem delegatu, ki ni razumel, da je skupina skakalcev, ki ne znajo leteti, zato morajo imeti višji nalet. S pravili o spreminjanju višine naleta bi to naredil brez težav.

Mednarodna smučarska zveza (FIS) uradno ne priznava svetovnega rekorda v poletih na smučeh. Tudi predsednik komiteja za skoke, Nemec Hans-Martin Renn, ki srbi za razvoj skakalnic, je zelo previden.

Je zelo konservativen glede razvoja, zato smo z njim v majhni bitki. Na srečo imamo v predsedstvu FIS Janeza Kocijančiča v vlogi podpredsednika, ki razume srž smučarskih poletov, zato se bo Planica vendarle razvijala tako, kot smo načrtovali. Gospod Renn je vrhunski arhitekt, vendar ne živi s poleti in ne razume bistva razvoja. Mi smo namreč tako inovativni, da mu uidemo izpod nadzora. Videl sem njegove načrte za prenovo letalnice v Oberstdorfu in moje mnenje je, da so katastrofa.

Kam bo šel razvoj smučarskih poletov?

Čim več bo letalnic, večja bo možnost za preživetje discipline in razvoj poletov. Planica je zelo tesno povezana z Norvežani, ki nas izjemno spoštujejo in odlično sodelujemo. So trden partner, na katerega lahko računamo, da se bodo poleti razvijali. Pri Avstrijcih je z letalnico Kulm težava v tem, da smo morali biti zelo previdni pri povečanju, ker niso imeli dovolj prostora. Malo so užaljeni, ker vse še ni tako, kot bi moralo biti, a je možno vse napake odpraviti z enostavnimi posegi, da bo Kulm enak Planici in Vikersundu. Razmišljanje Avstrijcev in Nemcev je povsem drugačno kot Slovencev in Norvežanov. Dobro se razumemo tudi s Čehi, a nimajo denarja, da bi letalnico v Harrachovu povečali. Mi jim bomo pomagali vsaj z znanjem, da bomo imeli pet letalnic, velikih 250 metrov.

Sodelovali ste pri gradnji vseh treh povečanih letalnic. Kakšne so razlike?

Pri vseh je višinska razlika med odskočno mizo in iztekom enaka – 135 metrov. Vsi elementi so enaki, razlika je le v radiusih. Planica ima zelo dolg nalet, saj je razpotegnjen prehod na odskočno mizo narejen za prihodnost, kar pomeni, da bo vožnja za skakalce zelo prijetna. Planica je zgrajena tako, da jo je mogoče povečati z minimalni stroški za polete do 270 metrov. A to bo mogoče šele, ko bo FIS s spremembo pravil dovolil večjo višinsko razliko od 135 metrov. Spodnji del doskočišča je zdaj zasut z zemljo, ko pa bodo pravila dovoljevala, jo bodo izkopali. Moja ideja je bila, da bi namesto zemlje nasuli za poltretji meter snega, ki nato izgine in skakalec skoči dlje, a mimo pravil ni mogoče iti. Nekaj rezerve je še na odskočni mizi. Pri načrtovanju si mladi pomagajo z računalniki, jaz jih ne uporabljam, ker bi potem nehal razmišljati.