Zagotovilo finančnega ministra Dušana Mramorja, da je v letih od 2003 do 2015 na ljubljanski ekonomski fakulteti honorarno zaslužil 82.270,59 evra in nič več, je predsednika vlade Mira Cerarja prepričalo. »To ni nobena motnja za njegovo delo. Izkazalo se je, da je šlo za prirejanje in lažno prikazovanje podatkov v javnosti,« je dejal in poudaril, da ga je »pogrom nad našim ministrom« presenetil. Hkrati je napovedal, da bo predlog za razrešitev ministrice za izobraževanje, znanost in šport Stanke Setnikar Cankar, ki so jo odnesli prav visoki honorarji na njeni matični fakulteti, državnemu zboru posredoval danes.

Pri tem se postavlja vprašanje, zakaj je Setnikar-Cankarjeva padla, minister Mramor pa ne. Cerar odgovarja, da gre za precejšnjo razliko v obsegu honorarja, poleg tega je javno razkritje njenih honorarnih zaslužkov (več kot 630.000 evrov v enajstih letih) po premierjevi oceni zelo vznemirilo tisto polje, s katerim se ukvarja kot ministrica. »Ker je postala tarča kritik, je ocenila, da bo v takšnem ozračju težko delala, zato je sama ponudila odstop,« je pojasnil Cerar.

Sme javnost vedeti za zaslužke posameznikov?

Stanka Setnikar Cankar kljub odstopu vztraja, da visoki honorarji, ki jih je prejemala ob plači redne profesorice na ljubljanski fakulteti za javno upravo, ne morejo biti sporni, saj je fakulteta denar zanje pridobila s tržno dejavnostjo, ne iz proračuna. Nataša Pirc Musar, ki vodi Inštitut za zasebnost in dostop do informacij javnega značaja Info hiša, ji pritrjuje. Meni, da bi morale fakultete javno objaviti le honorarje, ki jih njihovi profesorji zaslužijo s predavanji izrednim študentom, ne pa tudi honorarjev, ki so posledica tržne dejavnosti. Pirc-Musarjeva je leta 2007 še v vlogi informacijske pooblaščenke od ljubljanske ekonomske fakultete in še nekaterih drugih fakultet zahtevala, da javno objavijo vse honorarne zaslužke profesorjev od predavanj izrednim študentom. »Trdila sem, da izrednega študija ne bi bilo na nobeni fakulteti, če tam ne bi bilo javne službe za izvajanje rednega študija. Zdaj je KPK javno objavila tudi podatke o honorarjih iz tržne dejavnosti, kar pa ni informacija javnega značaja,« meni pravnica Pirc-Musarjeva.

Računsko sodišče, ki ga vodi Tomaž Vesel, pa se s takšnim razlikovanjem ne strinja. »Stališča o tem v teoriji in praksi sicer niso poenotena, po našem mnenju pa je vendarle bolj utemeljeno stališče, da ima ves denar, s katerim posluje javni zavod, značaj javnih sredstev,« so zapisali. Po mnenju računskega sodišča so namreč vsi javni zavodi ustanovljeni zaradi opravljanja javnih služb, tržna dejavnost pa je podrejena njihovi primarni dejavnosti, kar pomeni, da so tudi tako pridobljena sredstva namenjena opravljanju in razvoju dejavnosti javnega zavoda.

Kranjski rekorderji

Leta 2007 je pozivu informacijske pooblaščenke prva sledila ljubljanska fakulteta za družbene vede. Javno je objavila seznam svojih profesorjev, ki so v letu 2006 prejeli največ honorarja. Na vrhu je bil profesor Bogomil Ferfila, ki je v enem letu dobil dobrih 20.000 evrov ali nekaj tisočakov manj, kot je leto poprej v enem samem mesecu ob redni plači na kranjski fakulteti za organizacijske vede (FOV) zaslužil profesor Vladislav Rajkovič. V enajstih letih je prejel več kot 440.000 evrov honorarja in je rekorder med vsemi profesorji, ki sodijo pod mariborsko univerzo. »Ne boste verjeli, tudi sam sem bil presenečen nad zneskom. Nisem pričakoval, da se je nabralo toliko,« nam je priznal Rajkovič, ki je že pet let v pokoju. Po občutku je ocenil, da ta denar večinoma izvira iz študija ob delu, za natančnejše podatke pa nas je napotil na Univerzo v Mariboru, ki za vse svoje fakultete vodi to statistiko. A si s pridobljenimi podatki o tem, za katera opravila je Rajkovič dobil tolikšen honorar, nismo mogli pomagati, zato smo se obrnili neposredno na kranjsko fakulteto za organizacijske vede. Ta informacije še zbira, imela bo pa veliko dela, saj je med sedmimi največjimi zaslužkarji v sklopu mariborske univerze kar pet njenih profesorjev.

FOV so leta 2004 prav zaradi afere z avtorskimi honorarji že preiskovali tako dacarji kot kriminalisti. »Takrat sta izplačila honorarjev najprej dva meseca preverjali dve davčni inšpektorici, nato sta bila dva meseca v hiši še kriminalista. Dela so se lotili natančno, komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pa tokrat amatersko. Novinarji se mi kar smilite, ko si morate iz njenih podatkov oblikovati stališče,« nam je dejal Rajkovič.

Obvodi

Z avtorskimi in podjemnimi pogodbami, ki so jih fakultete v preteklih dvanajstih letih sklepale (večinoma) z redno zaposlenimi, so se ukvarjali tudi na računskem sodišču. V tem času so opravili revizije poslovanja šestih fakultet in v petih primerih (tudi na FOV) zaznali »pomembne nepravilnosti« na tem področju.

Nekatere fakultete pa zdaj napovedujejo, da bodo tožile KPK, saj so prepričane, da nima pravne podlage za objavo honorarnih zaslužkov fizičnih oseb. V Supervizorju se skriva tudi nekaj obvodov, zaradi katerih ni mogoče natančno ugotoviti, koliko denarja je v resnici dobil posameznik. Eden takih je Avtorska agencija za Slovenijo. Iz Supervizorja je razvidno, da je v enajstih letih prejela 123 milijonov evrov nakazil (največ, 17 milijonov evrov, od zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, skoraj 3 milijone od medicinske fakultete...), sled, kdo konkretno je dobil avtorski honorar od nje, pa se izgubi.