Javni Zavod za kulturo Bled, ki upravlja grad, že dolga leta vodi Matjaž Završnik. Po tem, ko sta se o upravljanju precej časa prepirali država in občina, je zavod postal ustanova, ki skrbi tako za dediščino na gradu kot za poslovni del in vzdrževanje. Obenem upravlja tudi Festivalno dvorano. Lani so imeli 2,5 milijona evrov prihodkov, vstopnina na grad pa predstavlja štiri petine vsega denarja, s katerim razpolaga zavod.
»Nadžupanove« fotografije
»Poslovanje zavoda je pred dvema letoma pregledala notranja revizija,« trdi direktor Završnik. V javnost so tako prišli tudi zanimivi posli. Zavod je leta 2012 od vplivnega lokalnega politika (vzdevek ima kar »nadžupan«) Antona Omerzela kupil okoli tisoč fotografij. Omerzel je le nekaj dni po prodaji teh motivov Bleda zaprl podjetje in ustanovil novo. Še prej je dobil od zavoda 14.400 evrov. Čeprav so bile v prodaji fotografije namenjene obiskovalcem, so jih v enem letu prodali le okoli sto. Še vedno pa na Bledu čakajo tudi na delovanje opreme, ki so jo vgradili v Festivalni dvorani, njen lastnik pa je bil sedanji direktor občinske uprave Matjaž Berčon. Opremo, ki bo omogočila tudi zagon programa za obiskovalce v prihodnje, so najprej leta 2013 prodali drugemu podjetju, od tega pa jo je kupil zavod po ceni 8200 evrov.
Zavod za kulturo Bled je do zdaj v sedmih letih za avtorske in podjemne pogodbe namenil 94.000 evrov. Toda direktor Završnik dodaja, da je šlo v glavnem za izvajalce koncertov in za avtorje nagrajenega filma o gradu. Okoli 55.000 evrov na leto pa v povprečju plačajo podjetju Programski atelje A & Z iz Ljubljane, ki na podlagi franšizne pogodbe skrbi za sistemsko računalniško podporo pri obdelavi podatkov o obiskovalcih kot tudi za vstopnice in podobno. Na gradu se vsako leto zvrsti okoli 70 dogodkov za različno zahtevne obiskovalce.
Dvigala (še) ne bo
Če je bogati zavod v času krize preskrbljen z neprestanim prilivom denarja od vstopnic, so stalnica tudi naložbe. Tako so prenavljali poti na grad, trenutno pa se lotevajo podstrešja za 400.000 evrov. Večnamenski prostor bo namenjen različnim dogodkom, pridobili bodo manjšo dvorano, s posebno tematsko sobo pa obiskovalce povabili tudi v druge gorenjske muzeje. Dela bodo končali do maja, ko se začne za obiske na gradu glavna turistična sezona.
Pred leti so v Zavodu za kulturo Bled napovedali tudi povezavo z dvigalom ob skalnati steni gradu. Želeli so pridobiti evropska sredstva za večmilijonsko naložbo, a se je projekt odmaknil v prihodnost. Grad je namreč priljubljena točka tudi za starejše in invalide in za mnoge je strma pot prevelik zalogaj. Prav tako bi na gradu lahko imeli še več porok, ki so blejski turistični adut tudi za tuje pare in svate. Toda največja ovira pri organizaciji je sicer slikovita pešpot do grajskih prostorov in ploščadi, zato bi bilo dvigalo ob primerni arhitekturni rešitvi v prihodnosti vsekakor dobrodošla novost.
Najemniki in ponudniki gostinskih storitev so se na gradu stalno menjavali. Z mnogimi (spomnimo se samo slovitega Nicholasa Omana) v preteklosti niso imeli sreče, nad ponudbo so bili mnogokrat razočarani tudi obiskovalci. Zdaj ima restavracija novega in znanega najemnika, Hišo kulinarike Jezeršek, ki je v preteklosti že marsikje dokazala, da je kos zahtevam gostov. To pa pomeni, da bo blejski grad tudi letos ponujal tradicionalno muzejsko, kulturno in tudi zabavno vsebino za vsakogar – po novem tudi tipni vodnik v braillovi pisavi za slepe in slabovidne.