»Zdaj je pa Alenka po pouku zaprta!« je bil glasen mali Lukec. Ta je zadnje čase sploh kapselj: zadnjič je namreč vse razburil, ko je rekel, da je lepo imeti dva očka, ker dva očka premagata enega in sta sploh močna. In da dve mamici lahko več slaščic spečeta kot ena mamica in da se imajo otroci prima, če z dvema očkoma nogomet igrajo. Joj, prejoj – najbolj huda je bila Ljudmila (Milči ji pravi mamica), ki odraslim rada prisluhne: »Moja mami se je pred cerkvijo podpisala, da dveh mamic že ne bo! Je rekla, da smo mi trije z atijem ta pravi, in je tisti gospod, ki tam gori stoji v cerkvi in na glas govori, rekel mami, da je tako prav!« A o mamicah in očkih se bodo še kregali, ko se je oglasil Miroslav in si pomenljivo potisnil očala na nos: »Jaz že nisem Alenke špecal, sploh ne vem, kaj je ušpičila. Ampak ni nihče po nemarnem zaprt, kajne? Ko se je hvalila, da se bo odselila iz našega bloka nekam v tujino, mi pa res ni bilo posebej hudo, priznam. Sicer pa imam zdaj drugo delo,« je rekel resni fantič z vse več veljave in iz žepa vlekel neke lističe, sešteval in odšteval, množil in delil… očitno si vse svoje prejemke od babic in dedkov in mamice in očka marljivo beleži in ve za vsak cent, kje ga je dobil. »Jaz nisem kriv, a je mene Alenka najbolj nasukala. Saj veste, da sem ji enkrat čokolado kupil in je bila vsa prijazna, potem je pa začela govoriti, da čudno muziko poslušam in sem preveč v trenirki – ona pa je za francosko ali katero modo že. Toda od takrat imam mir in če je zdaj po pouku zaprta, kaj morem. Tudi mene so že kdaj…«

Komaj je to rekel, je Janez, ki mu je mamica sicer naložila »hausarest«, a je bil kmalu zopet med otročadjo na dvorišču, žolčno dodal: »Kaj bo ona, se je meni pa Zoranu smejala, če sva bila zaprta. Pa jaz nisem bil nič kriv in nisem kriv in ne bom kriv. Ona pa se je važila, kam da bo šla in kakšna moda je tam in sploh. No, vidite, kdo je zdaj zaprt!« Korenjaški Gregor in muzajoči se Karel sta bila raje tiho. Saj so bili z Alenko ne tako dolgo nazaj »velika trojica« in marsikatero so skupaj uganili – celo šefovsko vlogo sta ji morala priznati, ker Alenka ni bila nikdar rada druga ali tretja. In če je med otročadjo kdo pokazal, »kako se nosi hlače«, je bila to punca v krilcu, jasno! In je bilo Karla in Gregorja malo sram, da bi zdaj po Alenki udarila, privoščila pa sta ji – se jima je prav videlo na zadovoljnih obrazih. Še bi ugibali, če se ne bi izza vogala prismejala Alenka: »Kaj pa je? Zdaj smo pa skoraj vsi že bili zaprti. Kdor še ni bil, pa še bo, če bo še naprej v tej druščini. Ampak: se ne damo, kajne?!« se je zasmejala in dvignila razpoloženje vseh, mene pa je malce začrvičilo v trebuhu. Sem pač malo zaprt… A bo minilo. Kot je Alenki. In Janezu. In…