S tem se je prvič po letu 1987 zgodilo, da rektor ni mogel ubraniti svojega mandata. Njegovi predhodniki Alojz Križman (1987–1993), Ludvik Toplak (1993–2002) in Ivan Rozman (2003–2011) so namreč na rektorskih volitvah zmeraj uspeli zmagati dvakrat.
Reboljev poraz ni presenetljiv. Rektor namreč ni niti približno izpolnil obljub, s katerimi si je leta 2011 uspel priboriti zmagovito večino akademske sredine. Tedaj je napovedoval, da bo presekal z vodstveno politiko rektorja Ivana Rozmana, ki je svoja mandata zaznamoval s centraliziranjem univerze in spornimi javno-zasebnimi partnerstvi.
Med prvim in drugim le enajst glasov razlike
Rebolj je resda pustil odmreti podjetniško »uni-hobotnico«, akademskega miru pa mariborska alma mater ni dočakala. S požiranjem obljub, cincavim vodenjem in kalimerovstvom pri razreševanju nabirajočih se težav si je Rebolj zapravil zaupanje akademske skupnosti. Da je bila želja po spremembah velika, nakazuje zelo visoka, skoraj 84-odstotna udeležba na torkovih volitvah.
V naporu petih kandidatov sta bila najbolj prepričljiva nekdanji dekan ekonomsko-poslovne fakultete Bobek, in nekdanji dekan fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Tičar. Razlika med njima je v prvem krogu znašala komaj enajst glasov (250:239). Rebolj je bil nad porazom opazno razočaran. »Očitno je bil moj program preveč realističen, morda premalo populističen,« je ocenil rektor v odhodu.
V drugem krogu volitev, ki bo 18. marca, bodo odločale malenkosti. Bobek se je v minulih osmih letih izkazal kot dekan EPF, saj je uspel stabilizirati poslovanje fakultete in urediti medčloveške razmere. Kot osmi rektor univerze bi si prizadeval ustaviti centralizacijo in urediti sporna habilitacijska merila, napoveduje pa tudi revizijo sodnih sporov, ki jih je sprožilo sedanje univerzitetno vodstvo.
Tudi na Tičarja, ki se je že leta 2010 neuspešno potegoval za rektorski mandat, se v preteklosti niso lepile afere. Akademsko skupnost bo skušal prepričati z napovedjo, da bo univerzo ponovno tesneje povezal z industrijo in lokalnim okoljem.
Strinja se z oceno, da so njegova programska izhodišča dokaj podobna Bobkovim. »Razlika je, da si bom bolj prizadeval povezati zunanje fakultete, vpeljal bom govorilne ure, napetosti po fakultetah pa bom skušal razrešiti hitro in znotraj univerze, ne pa da se bomo kregali v medijih,« je dejal Tičar.
Na vzporednih volitvah 36,5-odstotna udeležba
V ponedeljek in torek je Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) organiziral vzporedno glasovanje nepedagoških delavcev, ki na rektorskih volitvah nimajo volilne pravice. »S to akcijo smo skušali opozoriti na oženje demokratizacije in zapostavljenost teh zaposlenih pri odločanju na univerzah,« je pojasnila Marija Javornik Krečič, predsednica sindikata visokošolskih delavcev na Univerzi v Mariboru.
Volilna udeležba je bila bistveno nižja kot na uradnih volitvah, svoj glas je oddalo 265 od skupaj 727 neuradnih volivcev. Javornik-Krečičeva nad 36.5-odstotno udeležbo ni razočarana. »V duhu splošne klime na univerzi, tudi problematiziranju izvedbe takšnih volitev, ocenjujemo, da je izvedba volitev uspela in da so nepedagoški delavci pokazali interes za sodelovanje,« je sporočila.
Po njenih besedah je bila ta akcija korak naprej v prizadevanjih, da bi nepedagoški delavci nekoč vendarle dobili volilno pravico. Kdo je zmagal v prvem krogu teh vzporednih volitev, ni znano. Rezultate bo sindikat objavil šele po drugem krogu uradnih rektorskih volitev.